Bomo dobili nov davek?

Zakon, ki je komaj zaživel, že kaže pomankljivosti in s tem – po le nekaj mesecih – odpira nova pogajanja med vlado in sindikati. Slednji so bili danes razočarani, saj da oblast ni pokazala idej, kako reševati anomalije, ko gre za določanje najvišjih plačnih razredov pri napredovanju.

"Na žalost tudi po večkratnem poskušanju nismo uspeli dobiti jasnega odgovora, kakšen pravzaprtav je predlog, s katerim vlada vstopa v ta usklajevanja in morebitne spremembe zakona," je dejal vodja pogajalske skupine dela

"Vladna stran je želela samo opozoriti, da je o tem treba narediti razmislek in najti rešitev, ki ne bo pomenila nove sistemske spremembe v samem plačnem sistemu, ki smo ga šele vzpostavili," pa odgovarja državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec.

Da je bila plačna reforma le deloma uspešna, ugotavlja tudi šef fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Očitek plačni reformi je pravzaprav to, da ni bila izkoriščena priložnost, da bi nekaj napravili tudi na osnovi dostopnosti in kvalitete storitev javnega sektorja. Tukaj vemo, da so problemi veliki," je dejal.

Kračun se je danes oglasil v državnem zboru in predsednici predal poročilo. V njem najdemo tudi očitke o nenatančnosti javnofinančnega načrtovanja. Pa seveda tudi poziv k zmernemu zapravljanju, predvsem v luči skorajšnjih parlamenarnih volitev prihodnje leto.

"Jaz verjamem, da bo vlada seveda tukaj razumna, delala v največjo korist ljudi in ne delila nekih selektivnih bombončkov, ki bodo imeli morda več negativnih kot pozitivnih posledic," je komentirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

A zdi se, da vsaj za zdaj vlada bolj kot deli jemlje. Takole je včeraj minister za naravne vire in prostor Jože Novak napovedal – očitno – nov davek. "Zdaj, kot vam je znan danes problem, da je veliko stavbnih zemljišč neaktiviranih, so takoimenovan mrtev kapital."

Vlada tako predlaga, da bi občine h gradnji, uporabi oziroma prodaji zemljišč lastnike spodbudile s posebno takso. In sicer tako, da bi od leta 2027 naprej zaračunavale 30 centov na kvadratni meter stavbnega zemljišča. Za 800 kvadratnih metrov veliko parcelo torej 240 evrov letno.

"S tresočo roko in z razmislekom je treba odločati o novih dajatvah, podobno kot o povečanju zadolževanja. Je zelo pomembno, da država skrbi za rast produktivnosti, za dobre pogoje gospodarjenja," pa na to pravi Kračun.

In tudi na to temo je bila vlada v zadnjih tednih deležna nemalo očitkov predvsem s strani naftnih družb. A je na koncu vendarle vsaj deloma popustila in ni zarezala v marže trgovcev. "Smo pa glede na analizo ministrstva za okolje, prostor in energijo sklenili, da regulacijo cen razširimo tudi na avtoceste," je včeraj najavil podpredsednikvlade Matej Arčon.

Tam sicer povečini gorivo točijo le tujci. Gre res, kot kritično ocenjuje del stroke, zgolj za popust tujcem, ki bodo torej to poletno sezono na avtocestnem križu tankali ceneje? Tudi temu ukrepu so sicer odločno nasprotovali trgovci, ki so tem svarijo celo pred morebitnim zapiranjem nekaterih bencinskih servisov.