Bomo plačevali slabih 14 evrov na mesec za JEK 2?

Ekonomist Jože P. Damjan se je izračunov financiranja drugega bloka nuklearke lotil na pobudo gospodarstvenikov, ki podpirajo projekt.

Predvidel je pet modelov financiranja. Model A predvideva 100-odstotno javno financiranje, B, kjer 75 odstotkov prispeva država in 25 odstotkov podjetja, C pa 75 odstotkov država in po osmino podjetja ter gospodinjstva, ter D in E z vključevanjem tujih in zasebnih partnerjev.

Gospodinjstva bi vključil, da bi si zagotovil javno podporo projektu. "Javno podporo lahko dobimo na ta način, da v bistvu vso javnost vključimo v ta projekt. Vključimo v shemo financiranja in omogočimo, da lahko participirajo pri koristi tega projekta."

Če bi nuklearka stala 10,4 milijarde evrov, bi gospodarstvo in gospodinjstva po enem izmed Damjanovih predlogov za gradnjo prispevala 25 odstotkov sredstev ali 2,6 milijarde. Približno 860 tisoč gospodinjstev tako 13,8 evra na mesec za devet let gradnje.

"Ključno je tukaj predvsem, da mi zagotovimo, da ob javnem sektorju participirajo tudi podjetja, ki želijo vložiti v projekt in imajo koristi v obliki znižane cene porabe, enako velja za gospodinjstva," pravi Damjan.

Možnosti, kako financirati drugi blok JEK 2, je več. Odločitev pa je na strani investitorja, je študijo profesorja Damjana komentiral infrastrukturni minister Vrtovec: "Vključena gospodinjstva, 14 evrov na mesec ... Se vi strinjate s takšnim načinom financiranja? To je odvisno od investitorja. ... Zagotovo bo tu državno poroštvo in prav je tako in sem za to, da pri tem sodelujemo širše ... tudi z gospodarstvom, predvsem je gospodarstvo tisto, ki potrebuje el. energijo, energetsko intenzivna podjetja."

Ali bodo v investiranje primorana tudi gospodinjstva, minister ni odgovoril neposredno. Bo pa odločitev najbrž znana kmalu: "Vlada želi projekt JEK 2 pripeljati tako daleč, da ga ne bo mogoče ustaviti."

Gospodinjstva bi po vseh scenarijih financirala do ene osmine nuklearke, kar bi po Damjanovi oceni znašalo približno 1,3 milijarde evrov.

Vsako gospodinjstvo bi med gradnjo plačevalo 13,8 evra mesečno, v devetih letih – kolikor naj bi trajala gradnja – pa skupaj 1.492 evrov. Kaj bi dobili v zameno?

V letih gradnje bi gospodinjstva pri elektriki v povprečju prihranila 18,7 evra na leto, skupaj v devetih letih torej 168 evrov. Prihranek bi se gospodinjstvom po začetku obratovanja nove nuklearke povečal na povprečno 58,3 evra na leto. To pomeni, da bi se investicija gospodinjstvom povrnila v približno 23 letih po začetku obratovanja. V 40 letih po zagonu elektrarne pa bi gospodinjstvo privarčevalo 2.333 evrov, ocenjuje Damjan.