Bomo zapluli z Južnim tokom?

Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller se je v petek s slovenskim premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Ruski mediji poročajo, da naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto preko Avstrije preusmeril preko Slovenije do severne Italije, s čimer bi se ognil Avstriji.

Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju ruskih medijev majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo vse dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije, in sicer pod Črnim morjem, do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije.

Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, pogodba sicer ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež, ki bo plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela "razdeliti" trga.

Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko.