Boni za popravila: avstrijska zgodba o uspehu, bi jih lahko dobili tudi Slovenci?

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je državljanom prinesla posebne bone za popravila. Oblasti so bile navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, a shemo so, ker je bilo unovčeno rekordno število bonov, začasno prekinili. Avstrijci so tako nestrpno pričakovali nadaljevanje in decembra bo ta znova zaživela. A z nekaj omejitvami.

Priljubljeni avstrijski Reparaturbonus naj bi se po navedbah avstrijskega ministrstva za podnebje vrnil do konca leta. Program je bil zaradi velikega povpraševanja začasno ustavljen od maja, za leto 2026 pa je v proračunu za njegovo nadaljevanje letno namenjenih 30 milijonov evrov.

Od začetka delovanja leta 2022 je bilo iz sklada EU za okrevanje in odpornost ter zveznih sredstev za projekt porabljenih več kot 130 milijonov evrov. Za popravila in servisiranje elektronskih naprav in koles je bilo unovčenih več kot 1,7 milijona bonov. Med najbolj pogosto popravljane artikle spadajo pametni telefoni, pomivalni stroji, pralni stroji in kavni avtomati, ki jih servisira približno 6000 partnerskih podjetij po vsej Avstriji, kažejo podatki ministrstva.

Vsak, ki je namesto da bi jih zavrgel, prinesel gospodinjske aparate, električne naprave ali celo kolesa na popravilo, je bil upravičen do subvencije v višini 50 odstotkov (do 200 evrov). Pripadalo jim je tudi do 30 evrov za pridobitev ocene stroškov oziroma ponudbe za popravilo. Omejitve glede zneska, ki ga lahko zahtevajo na leto ni bilo, pogoj je bil le, da je naenkrat aktiven le en bon. Bonus za popravilo je tako postal prava zgodba o uspehu, pišejo avstrijski mediji. Konec maja pa so sredstva dokončno izčrpali in bonus ukinili. Model so ponovno preučili, tudi zato, da bi preprečili nekatere goljufije s subvencijami, ki so metale slabo luč na trajnostnostni ukrep.

Minister za okolje Norbert Totschnig je zdaj predstavil naslednika, ki bo preimenovan v Bonus za reševanje aparatov, veljati pa naj bi začel že decembra.  A merila so tokrat spremenili, da bo shema vzdržna na dolgi rok, pojasnjujejo. Zdaj bo ta pokrival le še gospodinjske aparate, nekatere kategorije, kot so kolesa, mobilni telefoni, prestižna oprema, kot so masažne kadi in nekatere vrste elektronike, ki sodijo pod sektor zabave, kot so denimo karaoke naprave, pa bodo izpadle iz sheme. Kot namreč pojasnjujejo, so razvili nova merila, da bi zagotovili dolgoročno in nemoteno razpoložljivost bonusa, kategorije aparatov pa so bile posebej prilagojene potrebam gospodinjstev. Do sprememb so številni sicer kritični, a večina ocenjuje, da je ukrep spodbudil avstrijski trg popravil.

Ministrstvo za okolje in prostor je novembra zagnalo kampanjo Nasvet za lep svet. Kampanja je bila načrtovana tudi na podlagi rezultatov predhodne analize slovenskega potrošniškega okolja z namenom preveriti prekomerno potrošnjo prebivalcev Slovenije. Raziskava potrošnih navad je pokazala, da Slovenci načeloma verjamemo v svoj vpliv na okolje – a se pri nakupih še vedno pogosto odločamo impulzivno. Prav v vseh kategorijah so ugotovili pojav prekomerne potrošnje, morda ne toliko z vidika pogostosti nakupovanja in kopičenja količine izdelkov, kot z vidika ravnanja z izdelki, saj se jih razmeroma majhen delež uporabi do konca, razmeroma velik delež pa je tudi ne- ali malo rabljenih. Ali torej v okviru te kampanje morda razmišljajo o tem, da bi spodbudili Slovence k popravilom tudi s pomočjo takšnega ukrepa posebnih bonov za popravila?

Kot odgovarja generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte, tega niso izključili, a težava je pomanjkanje izvajalcev: "Moram povedati, da smo tudi o tem razmišljali. A v okviru enega izmed LIFE projektov smo naredili analizo, ki je pokazala, da imamo v Sloveniji zelo malo možnosti serviserjev. Ko je Avstrija pred časom uvedla to vrsto subvencij, so imeli serviserje na razpolago. Mi pa smo ugotovili, da imamo težave, ker serviserjev ni dovolj oziroma točk, kjer bi bilo možno, da bi pregledali izdelke. O tem, da bi morda vseeno ljudem ponudili neko vrsto vavčerjev smo razmišljali in razmislek o tem še ni dokončen."

Na vprašanje, kako država spodbuja ohranjanje mojstrskih poklicov, kot so čevljarji in šivilje, odgovarja, da so na ministrstvo za izobraževanje podali pobudo, da naj razmisli o tem, zakaj se ukinjajo takšni poklici: "Je pa verjetno odvisno od tega, kako je ta poklic zanimiv. Če je za nek poklic malo zanimanja, ga težko ohraniš. Je pa res, da je potrebno narediti zanimiv poklic, saj to je povsod, da se ljudje odločajo in pa tudi to mogoče, da gre tudi Evropska komisija v tej smeri, da želi dati popravilom večjo vrednost."

Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pa odgovarjajo, da ne načrtujejo uvedbe spodbud za popravila. V Sloveniji kot ukrep za spodbujanje popravil sicer že obstaja obvezna garancija za brezhibno delovanje blaga; znižana stopnja DDV v višini 9,5 % za storitve manjših popravil koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega tekstila in spodbujanje trajnostnih nakupov energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, za katere veljajo zahteve po popravljivosti (kredit Eko sklada), so že predhodno pojasnili.

Ne glede na navedeno pa se strinjajo, da so za bolj trajnostno potrošnjo potrebne tudi dodatne spodbude, pri čemer pa je ustrezne ukrepe potrebno zagotoviti tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja. Med drugim bi morali večjo odgovornost za kakovost in trajnost izdelkov nositi tudi proizvajalci, popravila pa morajo biti za potrošnika privlačna, sistematična, vredna zaupanja in stroškovno učinkovita, menijo. Hkrati je potrebno preprečiti zgodnjo zastarelost blaga, predvsem pa mora biti sploh omogočena njegova popravljivost. Če je blago namreč že na začetku zasnovano tako, da ga ni mogoče popraviti, pravica do popravila sploh ne more obstajati, dodajajo.

Kako pa to vidi avstrijska politika? "Z bonusom za reševanje naprav zagotavljamo privlačno in učinkovito spodbudo za varčevanje z viri," za Heute.at pravi Totschnig. "To podpira smiselno krožno gospodarstvo in spodbuja popravilo namesto zavržka. Na ta način se izognemo emisijam CO2 in krepimo naša lokalna podjetja. Trajnostne prakse naredimo privlačnejše in omogočamo popravilo in ponovno uporabo naprav, ki bi sicer končale v smeteh."

Družba Zeos v spletni raziskavi iz leta 2021, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 1000 anketirancev, ugotavlja, da je ugodna cena popravila prvi in zelo izstopajoči razlog, zaradi katerega se posameznik odloči za popravilo. Sprejemljiva višina stroška popravila pa je bila pri skoraj polovici anketirancev med 11 in 20% od vrednosti nove enake naprave.

Velika večina anketirancev meni, da bi znižano stopnjo DDV-ja za popravila morala uvesti tudi njihova država (98,46 %), nekoliko manj (90,50 %) bi jih takšen ukrep tudi spodbudil k pogostejšim popravilom, medtem ko bi boni za popravila spodbudili popravila pri 92,55 % anketirancih. Respondenti visoko cenijo tudi oceno popravljivosti izdelka: 93,58 % vseh je navedlo, da bi ob nakupu izdelka upoštevali tovrstno oceno izdelka, pa so ugotovili Ekologi brez meja.

Ekologi brez meja so v okviru projekta Krožnih skupnosti preverjali, kakšen odnos imamo v različnih državah do popravil ter predvsem, kaj so tisti dejavniki, ki nas za popravilo motivirajo ali pa nas od njih odvračajo. Skupaj je vprašalnik v celoti izpolnilo 779 udeležencev. V letu 2024 je izdelek neslo na popravilo 556 (71,37 %) anketirancev, pri čemer prednjači popravilo oblačil (58,99 %), prevoznih sredstev (56,47 %) in obutve (48,56 %), najmanj pa se anketiranci odločajo za podaljšanje življenjske dobe s popravilom pripomočkov za hobije (6,47 %), dodatkov za dom (7,55 %) in športnih pripomočkov (9,71 %).

Na vprašanje, kam nesejo izdelke na popravilo, so vprašani v največji meri izbrali možnost "mojster, obrtnik', dobra polovica pa jih je izbrala tudi možnost uradnega servisa. Anketiranci so za popravila v zadnjem letu zapravili povprečno 448,20 evrov, pri čemer so opazne razlike med narodnostmi - Italijani so zapravili največ, povprečno 485,80 evrov, Slovenci in Hrvati pa skoraj enako: 378,53 evrov oziroma 377,89 evrov. Še nekoliko raje, kot da izdelke odnesejo na popravilo, se Slovenci popravil lotijo kar sami.

Je pa Evropska Unija lani sprejela direktivo o pravici do popravila. Kot napovedujejo, bi s tem radi oživeli trg popravil.  Države članice jo morajo prenesli v nacionalno zakonodajo v roku 24 mesecev (do 31. 7. 2026). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo predlagalo prenos direktive v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov, ki ga bo predvidoma v mesecu novembru obravnavala Vlada RS. Po obravnavi na vladi bo potreben sprejem v Državnemu zboru, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo. 

Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, je glavna sprememba za potrošnike razširjena pravica do popravila, za proizvajalce pa razširjena obveznost popravila za določene skupine izdelkov, ki so popravljivi po zasnovi in uvrščeni na poseben seznam, ki ga bo Evropska komisija sproti dopolnjevala. Zaenkrat so na seznamu blaga, ki izpolnjuje zahteve glede popravljivosti gospodinjski pralno in pralno-sušilni stroji, gospodinjski pomivalni stroji, hladilni aparati, elektronski prikazovalniki, varilna oprema, sesalniki, strežniki in izdelki za shranjevanje podatkov, mobilni telefoni, brezžični telefoni in preklopni tablični računalniki, gospodinjski sušilni stroji in blago, ki vsebuje baterije za lahka vozila.

V Sloveniji trenutno poznamo po veljavnem Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) obvezno garancijo proizvajalcev za brezhibno delovanje blaga. Na tej podlagi je minister za gospodarstvo, turizem in šport izdal pravilnik, s katerim je določil seznam blaga, za katerega proizvajalec izda garancijo za brezhibno delovanje. Za blago iz tega seznam že sedaj velja, da zanj proizvajalec potrošniku zagotavlja garancijski list, navodila za sestavo in uporabo ter seznam pooblaščenih servisov; da zagotavlja servis, ki ima pooblastilo proizvajalca za izvajanje servisnih del na blagu ter z njim sklenjeno pogodbo za dobavo nadomestnih delov, če sam ne opravlja te dejavnosti; da zagotavlja brezplačno odpravo napak v času garancijskega roka in da zagotavlja proti plačilu popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj tri leta po poteku garancijskega roka tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo.

Blago, iz seznama Evropske komisije za katero velja pravica do popravila, pa bo moral proizvajalec potrošniku brezplačno ali proti plačilu popraviti, v obsegu zahtev glede popravljivosti ter zagotavljati vzdrževanje blaga in nadomestne dele v roku, določenem v pravnih aktih Evropske unije (različni roki, od 7 do 10 let).

Za blago, iz seznama Evropske komisije, za katerega velja pravica do popravila so določeni tudi posebni pogoji v zvezi s popravilom (razumen rok, razumna cena, zagotovitev nadomestnega blaga za čas popravila), pogoji glede vzdrževanja blaga in nadomestnih delov (razumna cena nadomestnih delov, prepoved uporabe pogodbenih določil, strojne ali programske opreme, ki bi ovirala popravilo blaga, prepoved preprečevanja uporabe originalnih ali rabljenih nadomestnih delov, združljivih nadomestnih delov in nadomestnih delov, narejenih s tridimenzionalnim tiskanjem), možnost zavrnitve popravila (če popravilo ni mogoče ali zgolj zato, ker je predhodno popravilo izvedel drug popravljavec ali druga oseba) in informacije o okvirnih cenah popravil.

Hkrati prinašajo tudi evropsko spletno platformo za popravila, kjer bodo potrošniki lahko poiskali najbližjega oziroma najugodnejšega ponudnika popravila ter Evropski obrazec z informacijami o popravilu, ki bo omogočil preglednost in predvidljivost ter lažjo primerjavo različnih ponudb, s čimer bodo odpravljeni pomisleki potrošnikov glede cene in tudi dejavniki, ki povzročajo nevšečnosti v procesu popravila.

Zaenkat je na seznamu blaga Evropske komisije, za katerega velja pravica do popravila gospodinjski pralno in pralno-sušilni stroji, gospodinjski pomivalni stroji, hladilni aparati, elektronski prikazovalniki, varilna oprema, sesalniki, strežniki in izdelki za shranjevanje podatkov, mobilni telefoni, brezžični telefoni in preklopni tablični računalniki, gospodinjski sušilni stroji in blago, ki vsebuje baterije za lahka vozila. Evropska komisija bo seznam sproti dopolnjevala, pojasnjujejo na ministrstvu.

Glede stroškov popravila Evropska komisija ocenjuje, da se bo zaradi večjega potrošniškega povpraševanja po popravilu sektor popravil razcvetel, zaradi konkurenčnega pritiska med popravljavci pa bo zato cena za potrošnika najverjetneje ostala sprejemljiva in dostopna.

Tudi določeni ukrepi iz predloga posredno seveda vplivajo na znižanje cene kot npr. evropska spletna platforma za popravila bo pripomogla k večji konkurenčnosti med popravljalci, evropski obrazec z informacijami o popravilu pa bo potrošniku omogočal primerljivost cen, na podlagi katerih se bo potrošnik na koncu lahko odločil za cenejšo ponudbo. Obenem nove določbe določajo, da mora biti samo popravilo in rezervni deli za blago, za katerega velja pravica do popravil, na voljo po razumni ceni, proizvajalci pa morajo zagotoviti informacije o okvirnih cenah popravil blaga, za katerega velja pravica do popravila, naštevajo.

Trendov, ki bi kazali, ali se potrošniki danes bolj pogosto odločajo za popravila kot včasih, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ne spremljajo. Večina vprašanj, ki jih na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejmejo v okviru brezplačnega telefonskega svetovanja potrošnikom, se sicer nanaša na popravila v okviru uveljavljanja zahtevkom zakonskega jamstva za skladnost in obvezne garancije proizvajalcev za brezhibno delovanje blaga. Vprašanj, ki bi se nanašala na popravila po izteku obdobij iz prej navedenih institutov, ni veliko. Vsekakor so mnenja, da bo potrošniku izbral popravilo pred nakupom novega blaga le, če mu je dostopno v vseh pogledih; časovno, cenovno in lokalno.

Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, pojasnjujejo pri družbi Zeos, kjer so v preteklosti organizirali številne akcije popravil: "Popravilo je cenovno ugodnejše, pogosto stane manj kot nakup novega aparata. Če je težava v napravi majhna ali specifična, je morda smiselno vložiti v popravilo namesto v celotno novo napravo." Za mnoge potrošnike je to pomembno, saj si želijo izkoristiti vrednost svojih izdelkov in prihraniti denar, ugotavljajo.

Kot dodajajo, je včasih starejši aparat bolj zanesljiv in ima funkcionalnosti, ki jih novejše različice morda ne nudijo. S popravilom lahko ohranimo uporabnost in kakovost delovanja aparata, ki nam je morda že dobro služil, izpostavljajo. Če smo že navajeni na določene nastavitve in prilagoditve starega aparata, nam popravilo namreč omogoča, da ohranimo te nastavitve. Pri nakupu novega aparata bi bilo treba znova prilagajati in se navajati na nove funkcije.

Popravilo spodbuja trajnostno ravnanje potrošnikov in prispeva k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Prav tako pripomore k varčevanju s surovinami. Proizvodnja novega aparata namreč zahteva velike količine surovin, energije in vode, naštevajo. Kot izpostavljajo, je popravilo tudi okolju prijaznejše. Zamenjava aparatov namreč prispeva k povečani porabi surovin in energije za proizvodnjo novega izdelka. Popravilo obstoječega aparata pomaga zmanjšati odpadke in negativen vpliv na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih, še poudarjajo.