Ljubljanska borza je na vrhovno sodišče vložila tožbo zoper Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zavrnila spremembo cenika storitev borze. Ta je predvidevala uvedbo pristojbin za letno vzdrževanje kotacije delnic na prostem trgu.
NA ATVP so povedali, da so soglasje k ceniku sicer dali, vendar z dvema izjemama, s katerima niso soglašali. Direktor ATVP Neven Borak je povedal, da je agencija dala soglasje k 11 točkam cenika, k dvema pa ne. Vsebine točk Borak ni želel razkriti.
Storitve za delnice prostega trga so zdaj brezplačne. Kot pojasnjuje član uprave borze Andrej Šketa, z uvedbo pristojbin za vzdrževanje delnic na prostem trgu ne gre za pokrivanje na novo nastalih stroškov, temveč za stroške, ki nastajajo in obstajajo že več kot deset let, a so se ti pokrivali iz drugih prihodkov borze.
Pokrivanje stroškov iz drugih prihodkov, poleg obremenjevanja izdajateljev iz borzne kotacije, ima za posledico tudi nesorazmerno visoko obremenjevanje investitorjev v te vrednostne papirje in s tem nekonkurenčnost slovenskega trga kapitala, ocenjuje vodstvo Ljubljanske borze.
Sprejem po uradni dolžnosti?
Po Šketovih navedbah so izdajatelji na prosti trg sprejeti po uradni zakonski dolžnosti. Ljubljanska borza jih je dolžna vključiti v sistem trgovanja, in sicer ne glede na to, ali za to obstoji interes vlagateljev, prav tako pa je ves čas dolžna preverjati, ali izdajatelj izpolnjuje pogoje za organiziran trg, kar je del storitev borze. Borza je zato predlagala, da bi izdajatelji na prostem trgu plačevali 200.000 tolarjev pristojbin letno.
Kot še poudarja Šketa, je cenik borze treba gledati kot celoto. "Borza je določene postavke v ceniku lahko znižala le pod predpostavko, da uvaja določene nove. Namen borze je bil zmanjšanje transakcijskih stroškov na trgu (provizij) ter s tem povečanje obsega trgovanja ter boljšega oblikovanja cen," je poudaril.
Ker borza od ATVP ni dobila soglasja za nov cenik, bo morala sestaviti novega. Izpad prihodka bo morala kompenzirati z morebitnim selektivnim povišanjem provizij na prostem trgu ali pa splošno na področjih, kjer pa so njene storitve v spremenjenih pogojih poslovanja po vstopu v Evropsko unijo že tako manj konkurenčne, je še pojasnil Šketa.
