Boštjančič: Rast BDP rezultat investicij in odpornosti gospodarstva

"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je danes v izjavi za medije v Ljubljani dejal Klemen Boštjančič, finančni minister, ki opravlja tekoče posle. "Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je poudaril.

Gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke, s čimer je Slovenija skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic), po ministrovih besedah ni naključna. "Je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," pravi Boštjančič.

Rast izhaja iz domačega trošenja, iz investicij in zaupanja ljudi v prihodnost. Posebej je vesel, da raste potrošnja gospodinjstev; ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno.

Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov. "To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi," je izpostavil. Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata.

Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal.

Dodal je, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal.

Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva. "To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," je dejal in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna.

Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev. "Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo," je povedal.

Gospodarska rast v začetku leta je spodbudna, je v odzivu na danes objavljene podatke o gibanju BDP v prvem četrtletju zapisala Banka Slovenije. Je pa opozorila, da se neposredni učinki vojne na Bližnjem vzhodu še niso odrazili in da povečana negotovost ter višja inflacijska pričakovanja slabšajo obete za nadaljevanje leta.

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za 3,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, je danes objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. S tem je bila rast precej višja od povprečja evrskega območja.

Rast so podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, medtem ko se je negativni učinek v menjavi s tujino ohranil, so strnili v Banki Slovenije. Domačo končno porabo sta spodbujali zasebna in državna potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je ob obnovljeni realni rasti plač ter še vedno nizki brezposelnosti in razmeroma ugodnemu zaupanju potrošnikov povečala za 2,7 odstotka. Višja kot pred letom je bila tudi državna potrošnja, podprta z rastjo zaposlenosti v sektorju država ter višjimi izdatki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, so pojasnili v centralni banki.

Rast bruto investicij v osnovna sredstva se je še nekoliko pospešila in dosegla 12,6 odstotka, tako zaradi nadaljnje krepitve investicij v opremo in stroje kot državnih projektov, podprtih tudi z evropskimi sredstvi.

Ob povečani geopolitični negotovosti po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu in umirjenem tujem povpraševanju je rast izvoza medtem ostala skromna pri 0,7 odstotka, kar je po navedbah Banke Slovenije predvsem posledica upada izvoza storitev, medtem ko se je izvoz blaga povečal za skoraj dva odstotka.

Uvoz se je na drugi strani ob robustni domači potrošnji okrepil za 1,5 odstotka, posledično pa je neto menjava s tujino znižala gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Negativen je bil tudi prispevek spremembe zalog, in sicer v višini 1,4 odstotne točke.

Pregled po dejavnostih kaže, da je rast domače potrošnje spodbujala storitveni del gospodarstva, investicijska aktivnost pa gradbeništvo. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po lanskem padcu na začetku leta povečala, kar sovpada z izboljšanjem razmer v evropski industriji in medletno večjim izvozom blaga, so zapisali v Banki Slovenije.

So pa opozorili, da so se kljub ugodni gospodarski rasti v prvem četrtletju obeti za gospodarsko rast v celotnem letu poslabšali zaradi povečane geopolitične negotovosti, višjih cen energentov, manj ugodnega mednarodnega okolja in slabših javnofinančnih gibanj.

Banka Slovenije bo svoje nove makroekonomske napovedi predstavila junija. Decembra lani je za letos pričakovala 2,2-odstotno rast, so pa vmes nekatere ustanove, med drugim Urad RS za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodni denarni sklad, svoje ocene rasti že poslabšale na 2,0 odstotka.

Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala, so po objavi statističnega urada, da je BDP realno medletno zrasel za tri odstotke, zapisali v Umarju. 

"V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano," je o izvoznih gibanjih povedala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Alenka Kajzer. Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi vozil in kovin. Izvoz storitev je medtem upadel za 2,9 odstotka. Skupni izvoz je bil za 0,7 odstotka večji kot pred letom.

Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (1,4 odstotka), medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena z začetkom proizvodnje električnega twinga v Novem mestu. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.

Pri Umarju so opozorili tudi na nadaljevanje rasti investicij, predvsem gradbenih, ki je medletno porasla na 12,6 odstotka. Pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se po njihovih pojasnilih odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za 15 odstotkov višja kot pred letom.

Ob tem pri Umarju zaznavajo, da nekateri drugi podatki, kot sta davek na dodano vrednost in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen (-1,4 odstotne točke).

"Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno, in sicer 2,7 odstotka medletno, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživilskih izdelkov ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv," je povedala Kajzerjeva.

Pri Umarju so opozorili tudi na medletno krepitev rasti državne potrošnje za 3,9 odstotka predvsem predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, od tega najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Glede vpliva vojne na Bližnjem vzhodu so pri Umarju navedli, da je ta aprila že vplivala na širše poslabševanje kazalnikov gospodarske klime. Potem ko so bili kazalniki razpoloženja marca v Sloveniji še ugodni, so se aprila znatno poslabšali, najbolj zaupanje potrošnikov, ki je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022.

V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, so opozorili.

Za drugo četrtletje podjetja med glavnimi omejitvenimi dejavniki poleg pomanjkanja usposobljene delovne sile izpostavljajo negotove gospodarske razmere in nizko tuje povpraševanje, povečalo pa se je tveganje pomanjkanja surovin, ki je po Umarjevih pojasnilih sicer še vedno na razmeroma nizki ravni. Tudi v evrskem območju so se kazalniki gospodarskega razpoloženja aprila močno poslabšali, so dodali.

Pri Umarju opozarjajo še na poslabšanje gospodarskih obetov oz. naraščanje negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in omejevanja prometa skozi Hormuško ožino. Dodali so, da med velikimi tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA.