"To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je Klemen Boštjančič povedal o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal.
Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil.
Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal.
Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. "Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo," je opozoril.
Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: "Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov."
Po njegovih navedbah ima Slovenija zgodovinsko izkušnjo z razvojnim davčnim valom optimizma med letoma 2006 in 2008 in tem, kako hitro se lahko fiskalni prostor zoži, če sprejemamo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja izpada prihodkov. "To se nam je takrat zgodilo pred finančno krizo in mislim, da bi se iz tega lahko nekaj naučili. Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra ali ministrstva za finance, ampak pomeni zaščito države," je dodal.
Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto.
Očitke, da je k temu pripomogla plačna reforma, je zavrnil in opozoril, da je del stroškov dela neposredno resda povezan s tem, saj so plačna nesorazmerja začeli popravljati po 15 letih, del pa bi rasel tudi sicer. "Če zaposliš nove ljudi v zdravstvu, šolstvu, raziskovalnih dejavnostih, socialnih zavodih, to pomeni večje stroške dela," je povedal. Je pa opozoril na uvedbo fleksibilnejšega nagrajevanja, pri katerem pa so nekateri zlasti v šolstvu in zdravstvu šli čez mejo. "V enem delu javnega sektorja so predvidene ukrepe zelo široko uporabili," je dejal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.