Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, je v Dubrovniku sodeloval na panelu Geoekonomija koridorjev - jadransko-jonski koridor, ki je potekal na poslovnem forumu v okviru vrha pobude Tri morja. Panela so se udeležili tudi hrvaška evroposlanka Nikolina Brnjac, podpredsednica albanske vlade Albana Kociu, črnogorski minister za energetiko Admir Šahmanović ter grški minister za okolje in energijo Stavros Papastavrou.
Jadransko-jonski prometni koridor je strateški infrastrukturni projekt EU, ki povezuje sedem držav ob Jadranskem in Jonskem morju.
Sogovorniki so poudarili strateški pomen jadransko-jonskega koridorja za povezovanje srednje Evrope, jugovzhodne Evrope in Sredozemlja ter njegovo vlogo pri krepitvi povezljivosti, odpornosti in konkurenčnosti Evrope.
Boštjančič je obenem opozoril na potrebo po regionalnem sodelovanju, saj nacionalni ukrepi niso dovolj. "Podpiranje infrastrukturnih naložb v sosednjih državah in na celotnem koridorju je v našem ključnem interesu, zato na to ne smemo več gledati kot na konkurenčni projekt," je dejal.
Kot enega od večjih izzivov je izpostavil financiranje. "Izkušnja naše države dobro ponazarja težave manjših članic EU. Največji izziv je razkorak med javnim financiranjem in zasebnim institucionalnim kapitalom, ki ga regija potrebuje," je dodal.
EIF in nacionalne razvojne institucije iz petih držav EU, vključno s Slovenijo, so danes v Dubrovniku podpisali tudi memorandum o soglasju za vzpostavitev novega sklada skladov, namenjenega financiranju infrastrukturnih projektov v srednji in vzhodni Evropi. Ti naj bi prejeli najmanj dve milijardi evrov novih naložb, so danes sporočili iz Evropske investicijske banke (EIB).
Pri projektu sodelujejo institucije iz Hrvaške, Litve, Poljske, Romunije in Slovenije, podporo pa je napovedala tudi Bolgarija.
Sodelujoče države naj bi skupaj prispevale okoli 250 milijonov evrov, EIF pa bo ta sredstva dopolnil na ravni podprtih infrastrukturnih skladov. Javna podpora naj bi pritegnila dodatne zasebne naložbe ter podprla projekte na področjih čiste energije, prometnih omrežij, digitalne povezljivosti in socialne infrastrukture.
Pobuda Tri morja je forum 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Strateške partnerice pobude so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.