Boštjančič: Velik delež vpisov obveznic opravljen prek trgovalnih računov

Kot je ob današnjem lastnem vpisu tako imenovanih ljudskih obveznic v Ljubljani dejal Boštjančič, je povpraševanje po obveznicah skladno s pričakovanji in enakomerno vse dni od začetka vpisa 1. februarja. Zneski vpisov so zelo različni.

Obveznice so dostopne prek petih distributerjev. To so banke NLB, Nova KBM, BKS in SKB ter borzno-posredniška družba Ilirika. Število vpisnih mest so naknadno povečali za 11 na 260. "To kaže na velik interes tudi pri naših partnerjih," je dejal minister.

Izdaja se je po njegovih besedah že izkazala kot pravi korak z več vidikov. Prvi je prebivalcem Slovenije ponuditi možnost ugodnejšega varčevanja kot na bankah, drugi banke posredno spodbuditi k zviševanju pasivnih obrestnih mer, kar se že dogaja, tretji pa je prispevati k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji. "Imamo namreč enega od najbolj nerazvitih trgov v Evropi," je poudaril.

Ljudske obveznice, namenjene fizičnim osebam s prebivališčem v Sloveniji, so izdane v skupnem obsegu 250 milijonov evrov in z ročnostjo tri leta. Letna obrestna mera bo 3,4 odstotka, v izplačilo pa bodo zapadle konec februarja 2027. Vpisovanje bo trajalo do 16. februarja do 12. ure. Na voljo so vsem polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Pozneje, ko bodo uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdor koli.

Obveznice bodo uradno izdane 23. februarja, na Ljubljansko borzo pa bodo predvidoma uvrščene 27. februarja.

Da bi omogočili sodelovanje čim večjemu številu vlagateljev, je minimalni znesek vpisa določen pri 1000 evrih oziroma pri vrednosti ene obveznice, maksimalni pa pri 100.000 evrov (100 obveznic). Pozneje, ko bodo uvrščene na trgovanje na Ljubljansko borzo, omejitev glede obsega trgovanja ne bo.

Profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Aljoša Valentinčič je izdajo obveznic za državljane označil kot pomemben korak naprej, tako za razvoj slovenskega kapitalskega trga kot z vidika osebnih financ varčevalcev. Kot je ocenil za StudioEF, ki je skupni projekt ekonomske fakultete in STA, pa takšna poteza za v prihodnje pušča možnosti izboljšav. Med drugim bi bilo po njegovih besedah smiselno več pozornosti nameniti mladim.