Gospodarstvo

Brez dogovora o evrovinjeti

Bruselj, 09. 03. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Prometnim ministrom Evropske unije na zasedanju v Bruslju ni uspelo doseči dogovora o uvedbi evrovinjete.

Dogovor o evrovinjetah mora biti dosežen še letošnjo pomlad
Dogovor o evrovinjetah mora biti dosežen še letošnjo pomlad FOTO: POP TV

Kljub celodnevnim pogajanjem in dvema kompromisnima predlogoma irskega predsedstva prometnim ministrom ni uspelo doseči dogovora o uvedbi evrovinjete, s katero naj bi bil na območju povezave poenoten sistem pobiranja cestnin za tovornjake, težje od 3,5 tone, ki vozijo po trenutno kakšnih 60 tisoč kilometrih cest čezevropske prometne mreže (TEN).

Zaradi na vrhunski ravni potrjene odločitve, da je dogovor EU nujen letošnjo pomlad, bo predsedstvo prizadevanja za dogovor še nadaljevalo in, ko in če bi se dogovor izkazal kot možen, sklicalo izredno zasedanje prometnih ministrov za njegovo končno oblikovanje. To bi se moralo zgoditi še pred širitvijo EU na deset novih držav, tudi Slovenijo, 1. maja letos, kajti v nasprotnem primeru bo dogovarjanje še težavnejše, so se sicer strinjali ministri petnajsterice. Njihovo naslednje redno zasedanje je sicer sklicano za junij.

Slovenija je v današnjih pogajanjih zavzela konstruktivno stališče. Kot je povedal prometni minister Jakob Presečnik, ki se je zasedanja udeležil kot opazovalec, enako kot kolegi iz drugih pristopnic, država v grobem uvedbo evrovinjete podpira in zato podpira tudi stališča večine, kot so se nakazovala v današnjih pogajanjih. Pri zajemu stroškov, ki naj se upoštevajo v cestnini, bi sicer rada videla obdobje 30 let, medtem ko je v zadnjem kompromisnem predlogu bilo navedenih še sprejemljivih 25 let.

Dogovora - zanj bi bila potrebna kvalificirana večina članic - danes ministrom ni uspelo doseči predvsem zato, ker so si bile države in Evropska komisija vsaksebi glede namenskosti uporabe pobranih cestnin. Komisija in nekaj članic je menilo, da se morajo zbrana sredstva nameniti izključno za izgradnjo oziroma obnovo prometne infrastrukture, medtem ko je večina temu nasprotovala in menila, da naj se o porabi cestnin odloča po nacionalnih pravilih.

Države je sicer razdelilo še nekaj drugih točk, čeprav ne v dva jasna bloka, temveč v različne skupine glede na konkretno rešitev. Tako večina ni imela skupnega pogleda na določanje stroškov, ki naj bodo zajeti pri izračunu cestnin, kot tudi ne na samo metodologijo izračunavanja. Prav tako tudi ni bilo dogovora, za koliko naj bodo cestnine višje na tistih območjih, ki so občutljiva, kot so npr. gorski predeli, kjer zaradi težkega tovornega prometa trpi okolje, ali urbana središča, kjer so največji problem prometni zastoji.

Dogovor se sicer giblje proti dodatnim 25 odstotkom, ki ga je bila v končni fazi pripravljena sprejeti celo Avstrija, država, ki v EU velja za najbolj "prometno" občutljivo in je vztrajala na 50 odstotkov višjih cestninah za občutljive predele. Zaradi velikega obsega tranzitnega prometa je sicer v Avstriji do konca lanskega leta veljal sistem ekotočk za njegovo omejevanje, ki pa je od letos dalje precej manj strog. Dunaj bi sistem nadomestil z evrovinjeto, vendar ne za vsako ceno.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1