'Brez tujih vlaganj v igralništvo ne bo šlo'

Igralništvo je v Sloveniji zrela panoga, trg je zasičen. Cela vrsta igralnih salonov tako ne ustvarja več dobička, je izpostavil finančni minister Franc Križanič. Dodal je, da gre strategija, ki jo je pripravila vlada, v meri zniževanja davčnih obremenitev pri povezovanju turizma in igralništva, obenem pa ohranja nadzor tako s strani nadzornih organov kot tudi v obliki lastniškega deleža države.

Ekonomist Maks Tajnikar je ob tem izpostavil, da je Slovenija zelo majhen trg, zato se bodo slovenski izvajalci iger na srečo nujno morali usmeriti na oddaljene trge. "To pa lahko naredi tisti, ki ima primeren proizvod – tudi obigralniško in neigralniško ponudbo – znanje in sredstva," je menil Tajnikar ter dodal, da lahko te pogoje izpolnjujejo le velike igralnice. Ob tem je izpostavil še, da bi morala država ohraniti lastniški delež, zasebni kapital pa bi se vključil v razvoj obigralniške ponudbe.

V letu 2007 se je trend rasti v igralništvu v Sloveniji ustavil, je pojasnil ekonomist Marko Pahor. Strinjal se je, da je večina trga slovenskih igralnic zunaj meja naše države, še posebej je izpostavil Severno Italijo. Pri oblikovanju igralniške ponudbe pa je izpostavil pomen ljudi, tako tistih na vrhu z vizijo kot vseh zaposlenih, ki ustvarjajo nek produkt. Dodal je še, da se največ problematičnega igranja iger na srečo pojavlja tam, kjer je ponudba razdrobljena, kjer so avtomati tako rekoč postavljeni v vsaki gostilni.

S strategijo do profitne dejavnosti

Premier Borut Pahor je medtem poudaril, da subjektom v igralniški dejavnosti ni mogoče pomagati, če ne reagiramo strateško. Po njegovem mnenju mnogi zmotno verjamejo, da je igralništvo že po definiciji profitna dejavnost ter da razprava teče le v smeri, kako dobiček deliti. A temu ni nujno tako. "Profitna dejavnost bo, če bomo imeli Slovenci strategijo in bomo ustrezno vodili gospodarska podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom," je menil premier ter izpostavil nujnost namenjanja dobičkov igralnic tudi za razvoj obigralniške ponudbe, ki bo privabila nove goste.

Pahor igralništvo vidi kot kamenček v mozaiku turistične ponudbe, ob tem pa izpostavlja potrebo po transparentnosti in zaupanju javnosti v to, da bodo dobički uporabljeni tako, da bomo vsi imeli nekaj od tega ter da bodo negativni učinki igralništva obvladani. Izpostavil je dejstvo, da je javnost na Goriškem zavrnila tujega investitorja, kmalu zatem pa je panoga dosegla dno. "Zaupanje javnosti potrebujemo, ker brez tujih vlaganj v igralniško dejavnost ne bo šlo," je menil premier.

Ob tem je v razpravi z udeleženci posveta Pahor izpostavil še, da je treba narediti konec dvoličnosti, ko si na eni strani želimo igralništva in dobičkov, po drugi strani pa ga zaradi moralnih zadržkov odklanjamo.

Podpora Hita

Uprava novogoriškega igralniškega velikana Hit je po današnji javni razpravi sporočila, da strategija po njenem mnenju v veliki meri potrjuje in spodbuja sanacijska prizadevanja družbe ter prinaša možnosti za posodobljen, bolj uravnotežen in predvsem dolgoročnejši razvoj igralništva v Sloveniji.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so tako uprava kot strokovne službe družbe Hit v minulih mesecih s predlogi in pripombami aktivno sodelovali pri oblikovanju osnutka nove strategije igralništva. Ob tem so v Hitu zadovoljni, da je širši strokovni svet začetno vsebino osnutka, ki da je bila zelo enostransko oblikovana, z upoštevanjem vseh dodatnih pripomb "zadovoljivo uravnotežil".

Ob navedbi, da državna strategija sicer predvideva ohranitev večinskega lastništva države v igralniških družbah, še dodajajo, da bi sama sprememba lastništva nikakor ne pomenila jamstva za uspeh, saj bi bila prodaja državnih igralniških deležev v času, ko je premoženje najbolj razvrednoteno, najmanj primerna.

Poleg tega pojasnjujejo, da nova državna igralniška strategija v veliki meri podpira poglede, ki jih je uprava družbe Hit izrazila že v svoji strategiji razvoja družbe v obdobju 2010–2012. Ta v prihodnjih letih, z upoštevanjem obstoječih tržnih razmer, ne predvideva niti dokapitalizacije s strani države oziroma paradržavnih skladov kot tudi ne vstopa zasebnega kapitala v lastniško strukturo družbe.

Uprava Hita tudi pozdravlja dejstvo, da je država prepoznala nujnost davčnih olajšav za privabljanje gostov z oddaljenih trgov. Izkušnje Hitove hčerinske družbe Hit Montenegro in poslovanje resorta Maestral v Črni gori povsem potrjujejo pravilnost take odločitve, pojasnjujejo in dodajajo, da družba Hit sicer že zdaj ustvarja okoli 30 odstotkov prihodkov z gosti z oddaljenih trgov, torej tistih, ki so od nas oddaljeni 300 in več kilometrov.

"Da take goste lahko privabimo v Novo Gorico in ostale Hitove destinacije, da jih lahko prepričamo o kakovosti ponudbe, nastajajo stroški in ti so v povprečju desetkrat višji od stroškov z gosti, ki dnevno obiskujejo Hitove centre iz bližnjih italijanskih pokrajin," so zapisali.

Uprava Hita si je sicer v minulih mesecih veliko prizadevala za nova poslovna sodelovanja s partnerji iz Rusije in Severne Evrope, še pravijo v Hitu in dodajajo, da davčne olajšave brez dvoma pomenijo tudi spodbudo za hitrejšo sanacijo ne le družbe Hit, pač pa dobro popotnico za vse v turizmu, ki so sposobni poslovati na oddaljenih trgih.

V Hitu še poudarjajo, da se v skladu s temeljno strategijo razvoja igralništva in turizma v Sloveniji zavzemajo za oblikovanje in strateški razvoj zaokroženih igralniških območij, kjer so za to dani naravni, tržni in ekonomski pogoji ter soglasje lokalnih skupnosti. Dober primer sta lahko, kot navajajo v Hitu, prav Goriška in Kranjska Gora.

Hkrati navajajo, da pa v strategiji ostajajo odprta nekatera vprašanja, med njimi dilema, ali Slovenija sploh prenese take produkte, kot so megazabaviščni centri.

Strategija v medresorsko usklajevanje

Država je sicer v okviru javne obravnave predloga strategije razvoja iger na srečo prejela pripombe s strani 26 deležnikov. Največ se jih je nanašalo na temo spletnih iger na srečo, lastniške strukture ter prirejanje živih iger v igralnih salonih. Strategija sedaj gre v medresorsko usklajevanje, sprejeta pa bi lahko bila v mesecu dni. Sledile bodo ustrezne spremembe zakona o igrah na srečo. "Ukrepi bi lahko postali operativni v začetku ali sredi prihodnjega leta," je pojasnil Križanič.

Bistveni poudarek nove igralniške strategije je sicer povezovanje turistične dejavnosti z razvojem igralništva. Strategija tudi vzpostavlja sistem degresivnega obdavčevanja. V kolikor bo namreč določen gospodarski subjekt zgradil večjo turistično ponudbo – maksimalni dosežek je mega igralniško-zabaviščni center – bo imel tudi manj obdavčeno igralniško dejavnost. Dodatne olajšave bodo veljale za vlaganje prihodka v obigralniško dejavnost, s čimer želi država izboljšati turistično infrastrukturo Slovenije.