Strukturo gospodarske rasti je do svetovne finančno-gospodarske krize poganjala predvsem rast produktivnosti, po njej pa rast zaposlenosti. Rast produktivnosti dela se trendno upočasnjuje, investicijska aktivnost, ki spodbuja dvig produktivnosti, pa je šibka, je na dogodku Dolgoročna vzdržnost gospodarske rasti in njeni strukturni izzivi izpostavila direktorica oddelka Analitsko raziskovalni center Banke Slovenije Arjana Brezigar.
Negotovost predstavlja enega ključnih omejitvenih dejavnikov investicijskih aktivnosti gospodarstva. Bančni sistem, ki mu zagotavlja osnovno financiranje, pa je v odlični kondiciji in v položaju, ko lahko nudi podporo naložbam, je dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
"Za reševanje izzivov bodo potrebna izdatna vlaganja podjetij in države, ki pa morajo biti pospremljena z ustreznimi reformami, s katerimi bi se zagotovila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Odličen primer ukrepov, ki združujejo oboje, so sredstva evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Ta neposredno obravnavajo ključne izzive, hkrati pa se njihovo koriščenje pogojuje z ustreznimi reformami na nacionalni ravni," je dejal Dolenc.
Vodja oddelka za strategijo in institucionalne odnose pri Evropskem mehanizmu za stabilnost Matjaž Sušec je spomnil, da se evropsko gospodarstvo sooča z demografskimi in podnebnimi spremembami. Staranje družbe pomembno vpliva na produktivnost ter na pokojninske in zdravstvene sisteme, ki pritiskajo na javne finance. "Te pa so obremenjene tudi z večjimi potrebami po vlaganju v obrambne namene," je spomnil.
Vojne in ameriška trgovinska politika vplivajo na naložbeno aktivnost. "Doslej so bili učinki teh dogodkov nižji od pričakovanj, nižji vpliv so imeli na gospodarsko rast in inflacijo. Novejše analize napovedujejo nekoliko višjo gospodarsko rast v evrskem območju, letos pričakujemo 1,2-odstotno," je povedal. A končni učinek ameriških carin po njegovih opozorilih še vedno ni znan, carine pa predstavljajo precejšnje tveganje.
Napredek je potreben pri uniji varčevanja in naložb, sta menila Dolenc in Sušec. Pri tem je zelo pomembno peljati nadaljnje ukrepe, ki v Sloveniji vodijo do aktivacije prihrankov, ki jih imajo prebivalci na bančnih računih, je dejala namestnica direktorja urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš.
"Z unijo varčevanja in naložb bodo lahko šla zagonska podjetja v naložbenih cikel, predvsem na področjih globokih tehnologij," je dejala profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren. "Veliko vlagamo v znanje, kako ga bomo usmerili v povečanje produktivnosti, pa je stvar še drugih izvedbenih politik," je opozorila. Po njenem moramo zgraditi ekosisteme na prebojnih področjih, ki so sestavljena iz podjetij in institucij znanja ter temeljijo za sodelovanju.
Poleg krepitve strateške avtonomije je treba povečati vlaganja v razvoj, investicije in energetsko neodvisnost ter izobraževanje, je naštel Sušec. Prispevek dela je mogoče izboljšati s strateškim upravljanjem delovne sile, večjo aktivacijo neaktivnega dela prebivalstva, pa tudi s privabljanjem tuje delovne sile, zlasti izobražene, je dodala Bednaš.
"Skoraj polovica delodajalcev se sooča s težavami pri iskanju kadrov," je povedal vodja področja za delodajalce v zavodu za zaposlovanje Sandi Meke. V nekaterih dejavnostih bomo po njegovem za izvajanje osnovnih storitev potrebovali več tujcev. To prinaša trenja, kot družba se bomo morali tega navaditi. Zakaj je to potrebno, bomo morali tudi javno skomunicirati, je ocenil. Vse večja težava po njegovih besedah postaja tudi primanjkljaj v kompetencah, predvsem poklicno specifičnih.
Delodajalci na vprašanje, kako to rešujejo, največkrat odgovorijo, da z nadurnim delom. To pa lahko vodi v nezadovoljstvo, odhode in v negativno spiralo, je opozoril.
Skrb vzbujajoče je naraščanje bolniških odsotnosti. Te so se povečale po epidemiji covida-19, simulacija pa kaže, da bi bila rast produktivnosti v naslednjih treh letih, če bi ostale pri dolgoročnem trendu pred letom 2018, višja za 0,2 odstotne točke, je povedala Brezigar. Delovno aktivna populacija se po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branka Gabrovca približuje zreli starosti, v kateri pa je pri preventivi precej prepuščena sama sebi.
Preventiva je zelo pomembna. "Vendar smo načelno z njo zelo usmerjeni v mlade in v starejše," je priznal. Živimo dlje, zato veliko zdravstvenih težav in zapletov izhaja iz življenjskega sloga, je dodal. "Težave imamo s preveč alkohola, kajenja, povečano telesno težo, zmanjšano telesno aktivnostjo. Vse to pa so dejavniki, ki vplivajo na zmožnost dela in produktivnost," je orisal.
Na prihodkovni strani javnih financ je prostora bolj malo, predlogi so za razbremenitev dela in večjo obdavčitev premoženja. "A če želimo zagotoviti dovolj virov za financiranje sistemov socialne zaščite, dostojne pokojnine in staranja ter povečati odpornost gospodarstva, je treba okrepiti produktivnost," je še poudarila Bednaš.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.