Brezposelnost po slovensko: zaposlijo 100 delavcev, zainteresiranih ni

Podoba je žalostna. Delavci nekoč pri nas cvetoče gradbene panoge stojijo v vrstah za prehranske pakete Rdečega križa. Takšnim zgodbam smo priča že vse, odkar je kriza močno udarila gradbeni sektor, v povezavi z napačnimi odločitvami vodstev podjetij pa odnesla vse nekdanje paradne konje slovenskega gradbeništva.

V sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pravijo, da je bilo pri nas v gradbeništvu še leta 2009 zaposlenih okoli 76.000 ljudi, marca letos le še 50.000.

Iščemo 100 delavcev, vendar jih ni

Na pogoriščih nekdanjih velikanov pa medtem nastajajo nova podjetja ali pa poskušajo vrzel, ki je nastala, zapolniti že obstoječa manjša podjetja, ki želijo širiti svojo dejavnost. A se soočajo s svojevrstno težavo. Ne najdejo delavcev.

Eno takih podjetij je celjski Fuli inženiring, kjer do konca meseca potrebujejo 100 delavcev za gradbena in zaključna dela v gradbeništvu. Po poskusni dobi zaposlijo zidarje, krovce, železokrivce, keramičarje in druge profile delavcev v gradbeništvu. Ker gre za sezonsko panogo, ponujajo redno minimalno plačo in variabilni del na z urno postavko na višku sezone, ko naj bi bilo mogoče zaslužiti tudi do 1500 evrov neto na mesec.

A delavce iščejo neuspešno. Zaposlitev v gradbeništvu trenutno ni zanimiva, marsikateri delavec propadlih gradbenih podjetij je raje prijavljen v evidenci brezposelnih in dela na črno, pravi posrednica kadrov, ki želi ostati neimenovana. "Očitno pri nas le ni toliko lačnih gradbenih delavcev," dodaja.

Danes zaprejo podjetje, jutri odprejo novo, vmes pa "pozabijo" plačati delavce

A težava ni v tem, da v državi nimamo gradbenih delavcev, ki si ne bi želeli zaposlitve. Le izkušnje marsikomu izmed njih pravijo, da je od te panoge najbolje pobegniti, kolikor hitro ga nesejo noge, ugotavljajo sindikati. Goran Lukič pa tudi opozarja, da povpraševanje po gradbenih delavcih ni tako veliko, kot kažejo evidence. "Delodajalci namreč na veliko kolobarijo," pravi. To pomeni, da delavce zaposlijo za mesec, dva, jim ne plačajo, vmes pa iščejo že nove. Podobna situacija naj bi bila pri šoferjih.

Uradno naj bi delavce pred takšnimi potegavščinami ščitila črna lista delodajalcev, a obstaja bolj v teoriji kot v praksi, menijo sindikati, ki za to krivijo pristojne inšpekcijske službe in zavod za zaposlovanje.

Prve zato, ker svoje delo opravljajo prepočasi, zavod pa, ker delodajalca na ta seznam uvrsti šele po obsodbi in ne že po informacijah prevaranih delavcev, ki bi lahko tako zaščitili svoje naslednike pred podobnimi neprijetnimi izkušnjami. Prav tako bi lahko več naredila tudi davčna uprava, če bi bazo delodajalcev povezala z bazo tistih delodajalcev, ki ne plačujejo prispevkov, menijo sindikati, ki o domnevno spornih delodajalcih obveščajo svoje člane, a so ti našli že novo luknjo v predpisih.

K temu je po mnenju sindikata pripomogla država, ki je dobronamerno olajšala postopke za ustanovitev podjetja. Delodajalci podjetje, ko to zaide v težave, ukinejo in naslednji dan registrirajo novega, kamor prenesejo posle, dolgovi in neplačani delavci pa ostanejo. Vmes zamenjajo še vse telefonske številke in naslov družbe, da neplačani delavci sploh ne vedo, kam naj se obrnejo. Za novo podjetje seveda poiščejo nove delavce in zgodba se ponovi. Zaradi takšnih izkušenj gradbeni delavci novo zaposlitev večinoma iščejo izven panoge, menijo v sindikatu. Ali pa se zatečejo k delu na črno, kot kaže praksa.

Teorijo sindikatov potrjujejo tudi tisti, ki posredujejo med iskalci zaposlitve in delodajalci. "Zaradi velikih gradbenih podjetij, ki so šla v stečaj, je na trgu precej gradbenih delavcev. Čeprav nekatera manjša gradbena podjetja iščejo gradbene profile, se ti delavci včasih zaradi slabih izkušenj v preteklosti ne želijo zaposliti v sicer dobrih manjših gradbenih podjetjih. Pri nas opažamo, da se gradbeni delavci obračajo na nas, ker želijo poiskati zaposlitev v drugi panogi – ponavadi iščejo zaposlitev v proizvodnji," pravi Viviana Žorž iz Adecca.

Ekstremni pogoji dela in večinoma starejši kadri

Na izpostavi Zavoda za zaposlovanje v Celju, kjer so delodajalci letos iskali 6700 delavcev, pa ugotavljajo, da še vedno prevladuje povpraševanje po poklicih, ki jih na trgu dela primanjkuje. Največ oziroma petina vsega povpraševanja je po poklicih z gradbeništva, tako kvalificiranih kot nekvalificiranih, tudi višje izobraženih. Zelo iskani so vozniki tovornjakov, večina potreb je za vožnjo v tujino. Sledijo gostinci in poklici s kovinarstva.

A pregled dejanskega zaposlovanja kaže drugačno sliko, pravijo. Povpraševanje v gradbeništvu je res veliko, vendar do realizacije zaposlitve v takšnem obsegu ne pride. Konec maja je bilo pri njih prijavljenih 676 brezposelnih oseb z gradbenimi poklici. Med njimi je 21 strokovnjakov, 21 tehnikov, 523 kvalificiranih in 111 oseb za preprosta dela. A slaba polovica je starejših od 50 let, petina jih je starih od 40 do 50 let. Upoštevajoč naravo dela v gradbeništvu in s tem težje delovne pogoje, ki s starostjo pustijo tudi zdravstvene posledice, se obseg potencialnih kandidatov, prijavljenih na zavodu, opazno zmanjša, pravijo.

Tudi delodajalci potihem priznavajo, da čeprav v razpis zaradi zakonskih omejitev ne morejo napisati, da starejši delavci niso zaželeni, na koncu raje izberejo mlajše kadre, ki se lažje spopadejo z delom na višini in spremenljivimi vremenskimi pogoji.

Tanja Gerkšič iz republiškega zavoda za zaposlovanje pa pojasnjuje, da delodajalci tudi niso vedno zainteresirani zaposlovati kandidatov z drugega konca Slovenije, saj večje razdalje povečujejo izplačilo potnih stroškov, v nekaterih primerih pa tudi stroške bivanja. poleg tega je tudi na državni ravni skoraj polovica brezposelnih gradbenih delavcev starejših od 50 let (47,1 %).

Delodajalci iz gradbeništva so v prvih petih mesecih letos prijavili skoraj 13.800 prostih delovnih mest, kar je skoraj petina vseh prijavljenih prostih delovnih mest v navedenem obdobju, konec letošnjega maja pa je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih nekaj manj kot 7.900 gradbenih delavcev.

 Vir: Zavod za zaposlovanje