Šef britanske zakladnice Gordon Brown je pred britanskim parlamentom povedal, da gospodarske razmere niso primerne za uvedbo evra kot nove nacionalne valute v Veliki Britaniji, ob tem pa zagotovil, da bo London nadaljeval z reformami, ki so potrebne za članstvo v evroobmočju. Čeprav se britansko gospodarstvo postopoma približuje evropskemu, pa konvergenca med obema še ni na dovolj visoki ravni, da bi upravičila vstop v evropsko gospodarsko in monetarno unijo (EMU), je še dodal Brown.
Britansko gospodarstvo tako po Brownovem mnenju še ni dovolj prožno, da bi se uspešno soočilo s potencialnimi gospodarskimi šoki v evroobmočju, pri čemer je finančni minister opozoril predvsem na trg nepremičnin in inflacijo. Zaradi labilnosti trga nepremičnin in njegovega vpliva na inflacijo je potrebno najprej izvesti njegovo reformo, ki bo povečala stabilnost in ukrotila inflacijo, povezano z rastjo cen nepremičnin, je ob tem povedal Brown.
London trdno na poti k evru?
V kolikor je mogoče soditi po Brownovem nedavnem pisanju v britanskem konservativnem časniku The Daily Telegraph, je finančni minister trdno prepričan, da leži prihodnost Otoka v Evropski uniji. "Biti proevropski je v britanskem nacionalnem interesu," je ob tem zapisal Brown, čeprav zanj velja, da uvedba evra ni na vrhu njegovega seznama prioritet.
Člani britanske vlade so po pisanju britanskega tiska tako na zadnji seji minuli četrtek sprejeli Brownovo oceno, da britansko gospodarstvo še ni nared za uvedbo evra, ob tem pa sprejeli dogovor, po katerem naj bi referendum o uvedbi evra na Otoku izvedli še pred iztekom sednjega zakonodajnega mandata, torej do leta 2006.
Monetarni testi o primernosti vstopa
Sicer pa bo britanska oblast tudi v naslednjem letu izvajala teste o primernosti vstopa v evropsko monetarno območje - prevzem skupne evropske valute. Teste pa so uvedli že leta 1997.
Namen prvega testa je preveriti, ali bi članstvo Velike Britanije v EMU ustvarilo boljše pogoje za tista podjetja, ki želijo na Otoku investirati na dolgi rok, medtem ko naj bi z drugim testom ugotovili, kako bo evro vplival na britanski finančni sektor. Tretji in četrti test sta namenjena preverjanju, ali lahko britansko gospodarstvo normalno raste z evropskimi obrestnimi merami - t.j. ali so poslovne strukture in gospodarski cikli med Otokom in evroobmočjem dovolj usklajeni - na eni strani in ugotavljanju, ali je evroobmočje dovolj prožno, da se lahko sooči z morebitnimi težavami.
S pomočjo zadnjega, petega testa pa naj bi Brown preveril, ali bo članstvo v EU vplivalo na višjo gospodarsko rast, večjo stabilnost in trajno povečanje delovnih mest.
London nadaljuje s hladnejšo politiko do Bruslja
Čeprav tako britanski premier Tony Blair kot Brown vztrajata pri stališču, da je vstop Velike Britanije v evro bolj gospodarski kot politični projekt, pa so mnogi opazovalci prepričani, da temu ni tako. "Gonilna sila monetarne unije je bila vedno politična," je ob tem prepričan profesor na univerzi v Cardiffu Patrick Minford, saj Francija in Nemčija EMU vidita zgolj kot korak na poti do politične unije. Britanska odločitev o vstopu v EMU pomembna predvsem za Francijo, ki v tem vidi preizkus "evropskosti" Velike Britanije.
Tudi zato je pričakovati, da bi se lahko mestoma hladni odnosi med Otokom in povezavo še bolj ohladili. To seveda ne bi bilo nič novega, saj mnogi opazovalci menijo, da je Velika Britanija večino svojega 30-letnega članstva v EU bolj ali manj stala ob strani, kadar so se oblikovali veliki evropski projekti. Še posebej je bilo to očitno v času, ko je vrsto britanskih vlad vodila konservativka Margaret Thatcher, ki je največjo nevarnost videla v razmahu države blaginje in moči sindikatov na kontinentu.
Odnosi Londona s povezavo so po zmagi laburistov sicer postali pristnejši, vendar temeljne dileme kljub temu ostajajo. "Mislim, da se ne bi moglo zgoditi nič slabšega za britanski vpliv, delovna mesta in industrijo, če bi se Velika Britanija umaknila na rob Evrope," je še nedavno poudaril Blair, ki je tudi menil, da morajo Britanci evro sprejeti, če hočejo odigrati pomembno vlogo v oblikovanju evropskih politik. Seveda po mnenju nemškega časnika Financial Times Deutschland nikakor ni mogoče reči, da je Brown evroskeptik, vendar pa je pri vprašanju uvedbe evra še najbolj pomembno upoštevati notranjepolitični vidik celotne zadeve.
Projekt uvedbe evra je namreč Blairov najpomembnejši politični projekt - projekt, ki bi Veliko Britanijo postavil v središče Evrope in njemu samemu zagotovil dovolj prestiža -, le stežka premikajoče se reforme zdravstvenega in izobraževalnega sistema mu tukaj gotovo niso v pomoč. Na drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi Brownove politične ambicije: sedanji finančni minister se je namreč že leta 1994 v korist Blaira odpovedal kandidaturi za predsedstvo laburistov in s tem premierski stolček zamenjal za ministrskega.
