Brodnjak: Dobro smo pripravljeni na turbulentne čase

Blaž Brodnjak je v Ljubljani opozoril, da so poslovni rezultati banke "zelo dobri": "Banka je v odlični kondiciji, kapitalsko trdna, močno likvidna." Za naprej verjame, da bo veliko priložnosti tako za organsko kot neorgansko rast.

Ob tem se zaveda, da so pred njimi turbulentni časi, a je prepričan tudi, da sta slovensko gospodarstvo in bančni sektor nanje zelo dobro pripravljena.

Na vprašanje, kaj zaostrovanje denarne politike v območju evra pomeni za politiko NLB, med drugim ležarine, je odgovoril, da se bodo prilagodili takoj, ko se bo Evropska centralna banka (ECB) odločila za umik negativnih obrestnih mer.

Kot je spomnil, so se evropski centralni bankirji za zdaj odločili le, da bodo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri -0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišali za 0,25 odstotne točke. "Temu se bomo takoj prilagodili z nižjimi ležarinami in jih potem na neki točki povsem ukinili," se je zavezal.

Glede na kazalnike v Sloveniji je napovedal uspešno premostitev dvigov obrestnih mer. "Sicer pa smo v bankah načeloma oboroženi z naborom znanj, ukrepov, dogovorjenih načel in pristopov, kako razbremeniti breme, kjer bo to res potrebno. Če se bodo kakšna podjetja znašla v težavah z likvidnostjo, bomo znali pristopiti in izvesti prestrukturiranje. In enako bomo skušali stopiti naproti prebivalcem, če bodo imeli stiske pri izplačevanju posojil," je optimističen. Se pa to po njegovih besedah za zdaj še ne nakazuje.

Ozirajo se proti trgom v širši regiji

V zvezi z morebitnimi novimi prevzemi je povedal, da trenutno nimajo na mizi ničesar konkretnega. Ocenjuje pa, da se bodo priložnosti pojavljale na več trgih v regiji. V tej luči si zelo želijo, da bi hrvaške in slovenske oblasti razrešile nerešena vprašanja iz preteklosti, saj bi to NLB omogočilo vstop na hrvaški trg in dodaten "vzvod za zelo veliko rast v prihodnosti".

Glede na to, da smo Slovenci skupaj štirikrat manjši lastniki NLB kot hrvaški pokojninski skladi oz. hrvaško prebivalstvo, je Brodnjak povzel še, "da ne razumemo nacionalne zavesti, suverenosti, da ne razumemo pomena kakovostnega korporativnega upravljanja". Kot je opozoril, je namreč NLB zadnjih 10 let "kakovostno upravljana /.../ in je praktično povrnila državno pomoč".

Prvi nadzornik NLB Primož Karpe pa je dejal, da rezultati NLB za lani povejo vse, "ambicije za naprej so še večje, temelji so zdravi in ni razloga, da ne bi v prihodnost gledali z velikim optimizmom in s tem, kar nam prinaša širša regija, ne samo Slovenija".

Povečan dobiček tudi na račun prevzema Sberbanka

Skupina NLB je lani sicer ustvarila dobiček v višini 236,4 milijona evrov, kar brez upoštevanja učinkov nakupa beograjske Komercijalne banke pomeni občutno rast. Samo v prvem letošnjem četrtletju pa je na račun prevzema Sberbank ustvarila 231,5 milijona evrov čistega dobička, kar je približno 3,5-krat toliko kot v enakem obdobju lani.

Banka bo dividende po načrtih izplačala v dveh delih po 2,5 evra bruto na delnico, torej skupaj pet evrov bruto na delnico. Za dividende naj bi tako namenila 100 milijonov evrov. Delničarji so na današnji skupščini prvi del izplačila dividende potrdili.

Na skupščini je bilo, kot so popoldne sporočili iz NLB, prisotnih 64,31 odstotka delnic z glasovalno pravico. Ti so tako med drugim odločili, da se od bilančnega dobička, ki za 2021 znaša 458,27 milijona evrov, v prvem koraku za dividende nameni 50 milijonov evrov. Dividende bodo 28. junija izplačane osebam, ki so vpisane kot delničarji na peti delovni dan po dnevu skupščine, to je 27. junija.

Brodnjak je poudaril, da v banki ostajajo zavezani oceni iz napovedi poslovanja za letos, da bodo za dividende namenili skupno 100 milijonov evrov. O drugem izplačilu bodo lastniki, med temi je s 25 odstotki in eno delnico največja država, odločali na skupščini proti koncu leta. NLB si prizadeva, da bi delničarjem do leta 2025 izplačala 500 milijonov evrov dividend, je še dejal prvi mož banke.