'Večina držav članic naj bi v zadnjem četrtletju tega leta zašla v recesijo'

"Gospodarstvo EU je na točki preloma. Po močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po ocenah zapadlo v recesijo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Do recesije v EU, evrskem območju in večini držav članic bo prišlo zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev ter strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija. Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP. Za 0,6 odstotne točke je komisija glede na julij zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.

Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj. Rast BDP v EU bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP. Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.

Zaradi visokih veleprodajnih cen plina in elektrike, ki vplivajo na maloprodajne cene energije, pa tudi na večino dobrin in storitev, bo medtem inflacija še višja, kot je komisija napovedovala julija. V EU bo letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo. V prihodnjem letu se bo nekoliko znižala, a bo vseeno ostala visoka. V EU bo pri sedmih odstotkih, v območju z evrom pa pri 6,1 odstotka. Komisija je poleti napovedala 4,6- oziroma štiriodstotno inflacijo. V letu 2024 je pričakovati umiritev na tri oziroma 2,6 odstotka.

Močna nominalna rast v prvih treh četrtletjih in pa postopna odprava podpornih ukrepov za soočanje s pandemijo covida-19 medtem še naprej znižujeta javnofinančne primanjkljaje. Kljub ukrepom za zajezitev energetske draginje se bo primanjkljaj v EU znižal na 3,4 odstotka BDP, potem ko je lani znašal 4,6 odstotka. V evrskem območju se bo znižal s 5,1 na 3,5 odstotka BDP. Prihodnje leto je pričakovati rahlo povišanje, in sicer na 3,7 odstotka BDP v evrskem območju in 3,6 odstotka BDP v EU.

Bruselj še dvignil napoved letošnje rasti slovenskega BDP, dodatno znižal pričakovanja za 2023

Evropska komisija Sloveniji v jesenski gospodarski napovedi za letos napoveduje 6,2-odstotno gospodarsko rast. To je 0,8 odstotne točke več od julijske napovedi, že takrat pa je za 1,7 odstotne točke dvignila napoved iz maja. V 2023 v Bruslju pričakujejo 0,8-odstotno krepitev BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija.

Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi glede na letos, ko bo Slovenija beležila novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU. Komisija je objavila tudi napovedi za 2024. Rast slovenskega BDP naj bi takrat pospešila na 1,7 odstotka. Sicer pa komisija za letos Sloveniji napoveduje 9,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 1,6 odstotne točke več od julijske napovedi, ki je bila za 1,5 odstotne točke višja od majske napovedi. V 2023 naj bi se inflacija umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, v 2024 naj bi se nato ustavila pri 3,5 odstotka.