Finančnega ministrstva slaba ocena Bruslja ni presenetila

Evropska komisija danes ocenjuje osnutke proračunskih načrtov članic območja evra. V Sloveniji obstajajo tveganja neskladnosti osnutka proračunskega načrta za leto 2017 z evropskimi pravili, so ocenili v Bruslju. Pri ocenjevanju slovenskega osnutka naj bi bila za Bruselj problematična zlasti neznanka glede izida pogajanj vlade in sindikatov o plačni politiki v javnem sektorju. Poleg tega pa tudi vpliv dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na proračun.

Evropska komisija je pri ocenjevanju proračunskih osnutkov članice razdelila v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Slovenija se je znašla v najslabši od teh treh skupin.

Pri tem je seveda treba razlikovati med članicami v korektivni in članicami v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V korektivni fazi so članice, ki kršijo temeljni proračunski cilj, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.

Ker je slovenski javnofinančni primanjkljaj občutno pod tremi odstotki BDP, je Slovenija spomladi prešla iz korektivne v preventivno fazo, v kateri pa Bruselj še vedno budno spremlja članice. V korektivni fazi so le Španija, Portugalska in Francija.

V skupini držav s proračunskimi osnutki, ki so skladni s pravili, so Nemčija, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Nizozemska. V skupini držav, ki so pretežno skladne s pravili, so Irska, Latvija, Malta in Avstrija ter iz korektivne faze Francija.

V skupini držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti s pravili, pa so poleg Slovenije iz preventivne faze še Belgija, Italija, Ciper, Litva in Finska. Prav tako tveganja neskladnosti ugotavlja komisija v Španiji in na Portugalskem, ki sta v korektivni fazi.

Grčije komisija v ta pregled ne vključuje, ker za državo velja program finančne pomoči, v katerem so opredeljeni strogi pogoji, ki jih mora država izpolniti, tako da javne finance spremlja v okviru nadzora izvajanja tega programa.

Gospodarska zbornica Slovenije: Zdajšnjo gospodarsko rast jemljemo kot samoumevno

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se odzvali na bruseljsko poročilo in dejali, da jih le-to ni presenetilo. Zdajšnjo gospodarsko rast namreč zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga, dodajajo. Strukturni javno-finančni primanjkljaj celo še povečujemo. Na GZS izpostavljajo opozorilo Evropske komisije, da fiskalni svet še vedno ni imenovan ter ni operativen. Ta organ bi lahko učinkoviteje deloval kot interna varovalka proti optimističnim projekcijam UMAR in Ministrstva za finance. Hkrati bi bil kredibilen zaveznik tistih, ki se zavedamo odgovornosti do prihodnjih davkoplačevalcev.

Odziv finančnega ministrstva: To ni presenečenje

Ministrstvo za finance je sporočilo, da ocena Evropske komisije ni presenečenje. "Ministrstvo za finance je namreč pri pripravi osnutka proračunskega načrta za leto 2017 upoštevalo načrtovano sprejetje ukrepov na področju plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferov. Ocena komisije pa odraža trenutno dejansko stanje sprejetih ukrepov. Upoštevati je treba tudi, da je gospodarska napoved Evropske komisije nekoliko slabša od napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ocena osnutka proračunskega načrta odraža tudi ocenjen vpliv ostalih enot sektorja država na primanjkljaj, vključno z DUTB," so zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da je načrtovanje tega vpliva bolj tvegano, saj so "ocene odvisne tudi od tržnih razmer in obrvnave njihovih transakcij v računih sektorja država, zaradi česar so se te ocene tudi v preteklosti močno spreminjale". Pojasnili so tudi, da je Evropska komisija v svoji oceni upoštevala le ukrepe, ki jih je vlada že sprejela, ne pa tudi ukrepov, ki še vedno ostajajo odprti. "Zato je prišlo do precejšnje razlike v pričakovanem primanjkljaju sektorja država za leto 2017. Evropska komisija v prejšnji teden objavljeni jesenski gospodarski napovedi Sloveniji napoveduje primanjkljaj v višini dveh odstotkov BDP, vlada pa načrtuje 1,3-odstotnega," so poudarili.

Kot pravijo na finančnem ministrstvu, bo ključno, katere ukrepe bo DZ sprejel do konca leta. "Danes objavljena ocena je zato še eno pomembno sporočilo, da je treba pri načrtovanju proračuna ohraniti trezno glavo in se zavedati danih zmožnosti oz. omejitev," so še dodali.

Opozicija ob proračunski oceni iz Bruslja opozarja na nerealnost proračunskih dokumentov

V opoziciji ob oceni Evropske komisije, da obstajajo tveganja neskladnosti osnutka slovenskega proračunskega načrta za leto 2017 z evropskimi pravili, opozarjajo na nerealnost vladnih predlogov proračunskih dokumentov, ki jih trenutno obravnava DZ. Alenka Bratušek (NP) ob tem obžaluje, da se Slovenija po njenem vrača na "pot neverodostojnosti".

"Mnenje me nič ne čudi. Me pa skrbi in žalostna sem, da se Slovenija vrača na pot neverodostojnosti," je v izjavi ob robu seje DZ dejala Bratuškova, sicer nekdanja predsednica vlade. Po njenem prepričanju gre v danes objavljeni oceni Evropske komisije prav za to. "Ne verjamejo številkam v proračunu, te so v nasprotju s tem, kar govorimo, so v nasprotju z evropskimi pravili," je dodala.

Bratuškova tako obžaluje, da Slovenija po dveh letih "vse stvari obrača na slabše".

Glede komentarja ministrstva za finance, da ocena zgolj odraža trenutno stanje dejansko sprejetih ukrepov in da so v Bruslju upoštevali le že sprejete ukrepe, tistih, ki še vedno ostajajo odprti, pa niso mogli, je poslanka povedala, da na isto opozarjajo tudi oni. "Ne samo da zakon (o ukrepih za javni sektor v letu 2017) ni sprejet, ampak ne poznamo niti okvirov, ne mi ne Evropska komisija."

Andrej Šircelj (SDS) je ponovil argumente, ki jih poslanci največje opozicijske stranke navajajo v proračunski razpravi. Izpostavil je odsotnost strukturnih reform, v Bruslju pa po njegovih besedah opozarjajo tudi na velika tveganja pri prihodkih in odhodkih, na breme obresti in na visoko zadolženost.

Še posebej je podčrtal dejstvo, da sta koalicija in vlada v DZ poslali nerealen proračun. "Ni usklajen niti v Sloveniji s socialnimi partnerji niti ga ne podpira Evropska komisija. Vprašanje se postavlja, ali je sploh relevantno, da se tak proračun sprejema," je dodal.

Jožef Horvat (NSi) pa je spomnil, da v stranki zadnje dni ves čas opozarjajo, da smo se znašli v nenormalni situaciji, ko vlada pride v DZ s proračunskima predlogoma za 2017 in 2018, se pa še sploh ni dogovorila s sindikati javnega sektorja, prav tako pa s strokovnjaki ni preverila, ali proračun kaže na odpravo fiskalnih tveganj ali ne.

"Potrebujemo novo ekonomsko politiko, ki bo stabilizirala javne finance," je prepričan Horvat. Obenem je zatrdil, da trenutna vlada ni zaslužna za stabilizacijo javnih financ, čeprav njeni predstavniki tako govorijo. "Treba je gledati strukturni primanjkljaj, ne le nominalnega," je dodal.

V ZL se z vsebino ocene Bruslja ne strinjajo, saj državi narekuje še večje reze, se pa strinjajo s tem, da je proračun slabo pripravljen. Kot je povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, proračun ni programski, kot je obljubljala koalicija, pač pa računovodski. Je v večini kopija prejšnjih proračunov, s čimer se napake prejšnjih vlad prenašajo v naslednji dve leti, je ocenil Mesec. Proračun po njegovih besedah ostaja varčevalen in reže med drugim pri upokojencih, razvoju in na socialnem področju, na prihodkovni strani pa ni izkoristil možnosti višjih davkov na kapital in premoženje. Obenem najboljše plačanim v državi podarja 80 milijonov evrov, še ocenjujejo.