Bruselj predlaga zvišanje carin na uvoz jekla v EU na 50 odstotkov

"Da bi rešili naše evropske jeklarne in delovna mesta v jeklarstvu, za polovico zmanjšujemo kvote za uvoz jekla iz tujine in zvišujemo carinske dajatve s 25 na 50 odstotkov," je na omrežju X zapisal izvršni podpredsednik komisije, pristojen za industrijsko strategijo, Sejourne.

Kot je kasneje na skupni novinarski konferenci s Sejournejem v Strasbourgu pojasnil evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, bi glede na predlog komisije kvoto za uvoz jekla po ničelni carinski stopnji zmanjšali na 18,3 milijona ton letno.

To je 47 odstotkov manj od lanske kvote, ki je znašala 30,5 milijona ton. Kot so pojasnili viri na komisiji, so pri določitvi nove kvote upoštevali leto 2013, ko se je fenomen t. i. presežnih proizvodnih zmogljivosti oziroma zalog jekla začel razvijati.

Na uvoz jekla, ki bi presegal kvoto, bi po novem namesto 25-odstotnih veljale 50-odstotne carine.

Predlog uredbe prinaša še določbo, namenjeno povečanju preglednosti izvora jekla. Uvozniki bi morali navesti, kje sta bila staljena železova ruda in ulito jeklo.

Obenem v kasnejši fazi omogoča uvedbo kvot po posameznih državah dobaviteljicah. Te bi lahko določili v pogajanjih s posameznimi tretjimi državami o danes predlaganih ukrepih v okviru Svetovne trgovinske organizacije, navajajo v Bruslju.

"Predlagana uredba bi morala obnoviti ravnotežje na evropskem trgu z jeklom," je ob predstavitvi predloga povedal Šefčovič, ki je pojasnil, da se je trgovinski saldo EU na področju jekla v zadnjem desetletju "dramatično poslabšal". Medtem ko je pred desetimi leti znašal 11 milijonov ton presežka, je zdaj pri 10 milijonih ton primanjkljaja, je povedal. Dodal je, da je bilo od leta 2018 v jeklarskem sektorju ukinjenih 30.000 delovnih mest.

"Kriza, povezana s presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi, je blizu kritičnim ravnem," je še poudaril. Presežnega jekla je bilo lani po njegovih besedah na globalnem trgu za 602 milijona ton, do leta 2027 pa naj bi se ta količina povečala na 721 milijonov ton. To je petkratnik letnega povpraševanja v EU, je ponazoril.

Zagotovil je, da se stroški za druge industrijske panoge, ki uporabljajo jeklo, ne bodo bistveno povečali. Strošek proizvodnje enega avtomobila bi se povečal za okoli 50 evrov, pomivalnega stroja ali hladilnika pa za približno en evro, je povedal.

Presežne proizvodne zmogljivosti, ki znižujejo cene jekla, so sicer značilne predvsem za Kitajsko, kjer so lani po podatkih združenja World Steel proizvedli več kot milijardo ton jekla, kar je več kot polovica vse svetovne proizvodnje. Evropske države so daleč zadaj; v Nemčiji so ga proizvedli 37 milijonov ton, v Španiji 12 milijonov ton, v Franciji pa 11 milijonov ton.

Poceni jeklo iz Kitajske ogroža konkurenčnost evropskega jeklarskega sektorja, ki se poleg tega sooča z visokimi cenami energentov in 50-odstotnimi carinami na uvoz v ZDA. Evropski komisar za trgovino je danes izrazil upanje, da bodo predlagani ukrepi EU privedli tudi do napredka v pogovorih z ZDA o njihovih carinah na jeklo in presežnih zmogljivostih.

Danes predstavljeni ukrepi, ki jih bosta zdaj obravnavala Svet EU in Evropski parlament, bodo nadomestili začasne ukrepe, ki se bodo iztekli konec junija prihodnje leto. To je torej tudi skrajni rok za sprejetje novih ukrepov.

"Evropski parlament in Svet EU pozivam, da hitro sprejmeta ukrepe," je dejal podpredsednik komisije Sejourne. Evropski zasebni sektor namreč čim prej potrebuje predvidljivost, ki bo omogočila tudi vlaganja v razogljičenje industrije, je povedal.

V Skupini Sij pozdravljajo danes predstavljeni predlog Evropske komisije za zvišanje carin na uvoz jekla v EU s 25 na 50 odstotkov. Prepričani so, da se s predlaganimi ukrepi lahko zajezi prelivanje presežnih količin jekla na trg EU. Pričakujejo tudi, da bodo danes predstavljeni ukrepi dobra podlaga za nadaljnji dialog z Washingtonom.

"V Skupini Sij pozdravljamo predlog novih trgovinskih ukrepov Evropske komisije, ki predstavlja pomemben korak k zaščiti evropske jeklarske industrije pred nepoštenim uvozom in globalnimi presežnimi zmogljivostmi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Evropska komisija predlaga zmanjšanje kvot za brezcarinski uvoz jekla v EU na nekaj več kot 18 milijonov ton letno, kar je skoraj pol manj kot doslej. Na uvoz jekla, ki bi presegal kvoto, pa bi po novem namesto 25-odstotnih veljale 50-odstotne carine.

Po prepričanju Sija lahko sistem tarifnih kvot in 50-odstotne carine na presežne količine zajezijo prelivanje presežnih količin jekla na trg EU.

Podpirajo tudi predlagano določbo za večjo preglednosti izvora jekla. Uvozniki bi po novem morali navesti, kje sta bila staljena železova ruda in ulito jeklo. To bi po mnenju skupine preprečevalo obvode trgovinskih ukrepov.

V Siju ob tem poudarjajo, da je potrebna hitra uveljavitev ukrepov. "Jeklarji bi si želeli takoj, realno pa bodo danes predstavljeni ukrepi verjetno začeli veljati nekje v začetku leta 2026, po uskladitvi na vseh ravneh v EU," so ocenili.

Kot so spomnili, današnji ukrepi sledijo drugim ukrepom iz akcijskega načrta za jeklo in kovine, ki ga je marca predstavila EU. Unija je nedavno že sprostila tudi omejitve subvencioniranja električne energije za energetsko intenzivne panoge do 50 evrov na megavatno uro. Ukrepi na področju električne energije so v Sloveniji v postopku usklajevanja.

Trenutno še vedno potekajo tudi pogajanja med EU in ZDA o 50-odstotnih carinah na uvoz jekla in aluminija. "Nadejamo se, da bodo danes predstavljeni trgovinski ukrepi EU dobra podlaga za nadaljnji dialog z ameriško administracijo in dogovor v prid evropskim proizvajalcem," so še zapisali.