Bruselj nekoliko izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Evropska komisija je v današnji poletni gospodarski napovedi v primerjavi z majem nekoliko izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo za letos, in sicer za 0,1 odstotne točke na 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa jo je ohranila pri 2,8 odstotka BDP.

V primerjavi z lanskim letom, ko je Slovenija beležila 4,5-odstotno gospodarsko rast, se bo ta letos in v prihodnjem letu sicer upočasnila, izpostavlja Evropska komisija v poglavju o Sloveniji.

Gonilo rasti so bile v prvem četrtletju tega leta po navedbah Komisije še naprej pretežno naložbe. Potrošnja in izvoz ostajata trdna, gospodarsko razpoloženje se je od začetka leta poslabšalo, a ostaja nad dolgoročnim povprečjem, še navajajo v Bruslju.

Čeprav bo rast naložb zmerna v primerjavi z visoko stopnjo v lanskem letu, ugodni pogoji financiranja, visoka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti in intenzivnejša uporaba sredstev EU kažejo, da lahko ostanejo pomembno gonilo rasti.

Dejstvo, da je v začetku leta rast uvoza presegla rast izvoza, pa po drugi strani kaže, da pozitiven vpliv neto izvoza na rast morda ne bo trajal.

Komisija sicer Sloveniji napoveduje za letos 1,7-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa dveodstotno, kar je nad povprečjem v območju evra, kjer naj bi bila inflacija letos in v prihodnjem letu 1,3-odstotna.

Bruselj pretežno ohranja gospodarsko napoved, opozarja na trgovinska tveganja

Rast v območju evra je bila po navedbah Komisije v prvem četrtletju močnejša od pričakovanj zaradi več začasnih dejavnikov, kot so blage zimske razmere in krepitev prodaje avtomobilov, ter zaradi ustreznih fiskalnih ukrepov, ki so v več državah okrepili razpoložljiv dohodek gospodinjstev.

A kratkoročno je rast v senci zunanjih tveganj, kot so globalne trgovinske napetosti, zlasti med ZDA in Kitajsko, in znatna negotovost glede ameriške trgovinske politike, kar vpliva na zaupanje v proizvodni sektor, ki je najbolj izpostavljen mednarodni trgovini in naj bi oslabil obete za rast v preostanku tega leta.

Komisija zato napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v tem letu za območje evra v primerjavi s prejšnjo, majsko napovedjo ohranja pri 1,2 odstotka BDP, za prihodnje leto pa jo je poslabšala za 0,1 odstotne točke na 1,4 odstotka BDP. Napoved za celotno EU ohranja za letos in prihodnje leto pri 1,4 odstotka oziroma 1,6 odstotka BDP.

Komisija opozarja na napetosti na Bližnjem vzhodu

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis pri analizi teh ugotovitev izpostavlja kontrast med krepko rastjo v srednji in vzhodni Evropi, na Malti in Irskem ter upočasnitvijo v Nemčiji in Italiji.

Dombrovskis ob tem opozarja, da je odpornost evropskih gospodarstev na preizkušnji zaradi proizvodnih težav, ki so posledica trgovinskih napetosti in negotove ameriške trgovinske politike. Komisija opozarja tudi na napetosti na Bližnjem vzhodu in možnost znatnega povišanja cen nafte ter znova tudi na tveganje brexita brez dogovora.

Poletna gospodarska napoved, ki jo je danes objavila Komisija, poleg podatkov o BDP vključuje tudi podatke o inflaciji. Območju evra in EU za letos in prihodnje leto napoveduje za 0,1 odstotne točke nižjo inflacijo, zlasti zaradi pričakovanega padca cen nafte, in sicer območju evra za letos in prihodnje leto 1,3-odstotno, EU pa 1,5-odstotno oziroma 1,6-odstotno.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Naslednjo gospodarsko napoved bo objavila novembra.