Bruseljski 'da' slovenski uspeh

Potem ko je Evropska komisija nedavno Sloveniji odobrila sistem zelene električne energije, je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak v Bruslju pojasnil, da bo država spremenila energetski zakon in tako zadostila zahtevam Bruslja glede nekaterih sprememb delovanja sistema. Odjem zelene elektrike, imenovan tudi sistem feed-in, je komisija vzela pod drobnogled, saj ga je komisarka za konkurenco Neelie Kroes proučila zaradi morebitnega neskladja s pravili državnih pomoči.

Evropska komisija je v skladu s pravili o državnih pomočeh po večmesečni analizi konec aprila Sloveniji odobrila sistem feed-in, ki pomeni zagotovljen oziroma obvezen odkup električne energije z vnaprej znanimi cenami električne energije. "Gre za zagotovljen odkup po preferenčnih cenah od kvalificiranih proizvajalcev električne energije. To so proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov energije, kogeneracije oziroma soproizvodnje ter elektrarne na domača fosilna goriva," je pojasnil Vizjak.

Brez izkrivljanja konkurence?

Komisija meni, da pomoč države ne bo izkrivljala konkurence na enotnem trgu, z odločitvijo pa je Bruselj retroaktivno odobril ukrepe podpore iz slovenskega energetskega zakona. A ta se bo moral spremeniti zaradi zahteve Evropske komisije po spremenjenem načinu financiranja. Doslej so bili namreč ukrepi v sistemu feed-in delno financirani iz davku podobne dajatve, ki jo plačujejo končni porabniki glede na svojo potrošnjo električne energije.

"Ta mehanizem financiranja bi lahko privedel do diskriminacije proti uvoženi zeleni električni energiji, ki bi morala prispevati k financiranju nacionalne podporne sheme, ne da bi bila upravičena do njenih ugodnosti," je aprila ocenila komisija. Vizjak je dejal, da bo treba poiskati druge učinkovite metode financiranja, ena od možnosti pa se nanaša na priključno moč, in torej ne več porabljeno elektriko.

Odločitev Bruslja, da Sloveniji odobri že vzpostavljen sistem, gre obravnavati predvsem v luči prizadevanj Slovenije, da do leta 2020 porabo obnovljivih virov energije dvigne na 20 odstotkov, kot so se vse države unije zavezale na vrhu marca letos. "Slovenija je zadovoljna, da je Evropska komisija ugotovila, da gre za dovoljen mehanizem podpore proizvodnji iz obnovljivih virov, kajti težko bi si zamišljali, da bi države morale zagotavljati doseganje ciljev marčnega vrha, hkrati pa ne bi imele na voljo ustreznih instrumentov - predvsem recimo v luči državnih pomoči," je poudaril Vizjak.