Bush se zaveda, da ob pomanjkanju odmevnih uspehov v vojni proti terorizmu Američane vse bolj zanima domači gospodarski položaj, zato bo prihodnji torek v Chicagu predstavil nov paket ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Bush je zavrnil namige, da mu gre samo za olajšanje davčnega bremena bogatim in zatrdil, da ga zanima usoda vseh Američanov. Doslej znani podatki glede gospodarskih stimulacij pa teh zagotovil ne potrjujejo. "Skrbi me za vse ljudi. Jasna mi je politika glede gospodarskih spodbud, ki bi jih nekateri radi spreobrnili v razredno vojno. Vendar jaz tako ne razmišljam. Mene zanima celotno gospodarstvo in kako najbolje pomagati ljudem, ki iščejo delo," je zatrdil Bush in ponovno izrazil prepričanje, da je ameriško gospodarstvo trdno.
"Upam, da bodo ameriški vlagatelji ugotovili, da je tale naša ekonomija precej trdna, glede na to, da smo prestali recesijo, teroristične napade in zlom zaupanja v korporacije zaradi nekaterih lumparij. Gospodarstvo raste še naprej," trdi ameriški predsednik.
Bodo spet najbolj pomagali najbogatejšim?
Bush se namerava gospodarskemu zastoju zoperstaviti z zniževanjem davkov na dividende od delnic, pri čemer še vedno razmišlja, ali bo zmanjšal ali odpravil davke samo na dividende v letni vrednosti skupaj do 1000 dolarjev ali tudi na višje vrednosti. Dejal je, da ga skrbi za vse Američane, torej tudi bogate in bo najverjetneje vztrajal pri nižjih davkih na dividende tudi tistim delničarjem, ki ga bodo najverjetneje izdatno finančno podprli na volitvah leta 2004. Poleg teh olajšav razmišlja tudi o pospešitvi zniževanja davkov na plače v skladu z zakonom o davčnih olajšavah iz leta 2001, ki predvideva v naslednjih letih 1,3 bilijona dolarjev olajšav. Davki naj bi bili nižji za vse davčne razrede od najbogatejših do najrevnejših, seveda sorazmerno, kar pomeni, da bodo največ dobili nazaj tisti, ki največ plačajo ali zaslužijo.
Busha upravičeno skrbi ponovna izvolitev
Bush razmišlja tudi o dodatnih davčnih olajšavah za nove naložbe podjetij in olajšavah za poročene pare, ki plačujejo več, kot če bi živeli na koruzi. Vse skupaj naj bi v naslednjih desetih letih stalo dodatnih 300 milijard dolarjev. Ob izginotju proračunskih presežkov in ogromnih davčnih olajšavah, ki puščajo nekaj denarja le še za vojsko, mora Bush resnično vse upe za ponovno izvolitev staviti na hitrejše gospodarsko okrevanje, saj mu v nasprotnem primeru ne bo pomagala niti vojna proti Iraku in ga čaka usoda njegovega očeta Georgea Busha starejšega, ki je leta 1992 izgubil proti Billu Clintonu, čeprav je zmagal v zalivski vojni.