Od vstopa v EU 1. maja prihodnje leto dalje namreč prostotrgovinski sporazumi, ki jih ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Makedonijo in BiH in urejajo omenjeno področje, ne bodo več veljali, kar bo državo kot veliko izvoznico na Balkan močno prizadelo. Komisiji je But zato predlagal, naj se kvote, ki jih za izvoz kmetijskih in prehrambenih izdelkov ima Slovenija, vključijo v sporazume EU z balkanskimi državami. "Dogovorili smo se, da bo EU pospešeno začela aktivnosti v tej smeri v primeru Hrvaške in Makedonije, s katerima ima sklenjen sporazum o stabilizaciji in pridruževanju," je dejal o razpletu pogovora na komisiji.
Poseben problem pa je BiH, s katero EU sporazuma še nima sklenjenega, za Slovenijo pa je izjemno pomemben trg. "V zvezi z BiH namerava zato komisija ukrepati v najkrajšem možnem času," je po pogovorih dejal But.
Slovenija v države z območja nekdanje Jugoslavije izvaža trikrat več kmetijskih izdelkov kot na trge EU, EFTA in CEFTA - samo vrednost slovenskega izvoza na Hrvaško je primerljiva z izvozom v EU, je razložil minister But. EU pa ima z balkanskimi državami sklenjene t. i. asimetrične sporazume, ki jim omogočajo ugoden uvoz, medtem ko so za izvoz pogoji slabi - njihov namen je namreč predvsem pomagati balkanskemu gospodarstvu postaviti se na noge.
Po Butovi oceni je današnji pogovor korak naprej v smeri reševanja problema, ki sicer ni nov, saj je znan že iz časa pristopnih pogajanj o članstvu. Takrat se je morala Slovenija odreči prostotrgovinskim sporazumom z balkansko regijo ter se zavezati, da bo po vstopu v EU sprejela njeno trgovinsko politiko. "Od tam naprej pa se ni zgodilo nič, dobili nismo nobenih dodatnih koncesij," je dejal But.
Slovenija tretjino svojega mleka izvaža, od tega 85 odstotkov na Balkan, a če tega preusmeri v EU, bo samo povečevala že obstoječe viške v povezavi, je razložil. In nenazadnje smo na trge nekdanje Jugoslavije tradicionalno vezani, je pristavil But.
