Gospodarstvo

'Čas je, da rečemo, da v Sloveniji ne moremo delati za kitajske plače'

Ljubljana, 19. 03. 2019 10.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
334

Sindikati so spisali predlog kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Pogovarjali smo se z Lidijo Jerkič, ki vodi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Kot poudarja, je bistvo predloga v tem, da "urejamo delovna razmerja za vse zaposlene v zasebnem sektorju, ne samo za dejavnosti, kjer so še sindikati in kjer so še kolektivne pogodbe."

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Nova plačilna lestvica?
    02:26
    Iz 24UR: Nova plačilna lestvica?
  • Iz SVETA: Predlog kolektivne pogodbe za gospodarstvo
    02:47
    Iz SVETA: Predlog kolektivne pogodbe za gospodarstvo
Lidija Jerkič
Lidija Jerkič FOTO: Miro Majcen
Predlog splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor vsebinsko sledi institutom, po stvareh, ki jih ureja, pa je enak kot koncept kolektivnih pogodb. To pomeni, da vsebuje določbe o sklepanju delovnega razmerja, delovnem času, dopustih, nadomestilih, dodatkih, pa seveda na koncu plačah, pravi Jerkičeva.

Vsebino predloga splošne kolektivne pogodbe (SKP) za gospodarstvo bomo proučili skupaj s podjetji in panožnimi združenji. Namen predloga SKP je lahko le določitev minimalnih standardov na področju plač ter drugih pravic in obveznosti v celotnem zasebnem sektorju. Že po prvem branju pa ugotavljamo, da so predlogi reprezentativnih sindikalnih central, povezani s plačami, zelo visoki in niso realno izhodišče, pravijo v odzivu Gospodarske zbornice.

"Razlika z ostalimi kolektivnimi pogodbami je ta, da splošna kolektivna pogodba velja za celoten zasebni sektor. To se pravi za vse delavce, zaposlene po vseh družbah, ki padajo v zasebni sektor. Tega v tem trenutku niti nimamo. Imamo kolektivno pogodbo po posameznih  dejavnostih, so pa dejavnosti, ki te ureditve nimajo. Enoten princip bi se tako uredil za vse."

Kot pravi, so zato morda tudi minimalni standardi "pri kakšni stvari nekoliko nižji, kot je v kakšni kolektivni pogodbi dejavnosti določeno", ampak to na kolektivne pogodbe dejavnosti ne vpliva. "Recimo - če je v kolektivni pogodbi dejavnosti dodatno plačilo za nadurno delo določeno kot petdeset odstotkov, tukaj pa je predlog štirideset, to pomeni samo, da za tiste, ki v pogodbi to že imajo urejeno, ostaja petdeset odstotkov, štirideset pa se uveljavlja za tiste, ki tega sploh nimajo urejenega."

Tistim, ki jih skrbi, ta bi to v kakšnem primeru vodilo v poskus delodajalca, da zmanjša kakšen prejemek ali pravico, Jerkičeva odgovarja, da se to ne bi moglo zgoditi, saj predlog, če bi bil sprejet, v ničemer ne ogroža že izpogajanega: "Gre za več, ne za manj."

Pravila tudi za agencijske delavce

Predlagatelji želijo pod okrilje splošne kolektivne pogodbe dobiti tudi zaposlene, ki delajo preko agencij za posredovanje dela in v tem trenutku nimajo nobene kolektivne pogodbe oziroma tudi precej ohlapno zaščito. Omejili bi še prekarno delo: "Določiti se morajo zelo jasni pogoji, kdaj je potrebna zaposlitev za določen ali nedoločen čas, pa tudi, kakšne so plače po posameznih tarifnih razredih."

Kakšne plače?

Kaj predlog prinaša v številkah? "Najnižji plačni razred je izenačen z minimalno plačo, delavci z nedokončano osnovno šolo, ki opravljajo enostavna dela, bi torej prejeli vsaj 940 evrov bruto, delavci z dokončano srednjo strokovno šolo in ki spadajo v peti tarifni razred vsaj 1.670 evrov, najvišje izobraženi v devetem tarifnem razredu pa vsaj 2900 evrov."

Pri pripravi številk so uporabili sistem relativnih razmerij - enako kot so sestavljene kolektivne pogodbe dejavnosti, ki imajo prav tako tarifne razrede od ena do devet, potem pa je vmes med tarifnimi razredi določen razpon.

Predlog plačo v gospodarstvu definira kot sestavljeno iz osnovne plače, plačila za delovno uspešnost, poslovno uspešnost in dodatkov. Vračila stroškov za prehrano med delom bi veljala, če delavec na delovnem mestu preživi vsaj štiri ure.

Kot poudarja sogovornica, so to pogajalska izhodišča.

"Zasebni sektor je nujno urediti"

Sindikati sicer menijo, da je skrajni čas, da se uredi zasebni sektor. "Splošno kolektivno pogodbo smo pri nas imeli do okoli leta 2006, potem pa je prenehala veljati. Vmes so bili poskusi sklepanja splošne kolektivne pogodbe, bila so delovna telesa z delodajalskimi organizacijami dvakrat ali trikrat, ampak na koncu je zmanjkalo prave volje."

Skrbi jih, da v primeru, če dogovora ne bo, zasebni sektor ne bo imel več urejenega niti plačnega dela: "Javni sektor to ima, ima zakon, splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, tam je sistem znan, medtem ko v zasebnem sektorju, če na primer nekdo vpraša, kakšna je minimalna cena dela za varilca ali trgovca, tega podatka ni."

Kaj bodo rekli delodajalci, ki imajo za odgovor 30 dni časa?

Delodajalci imajo 30 dni časa, da odgovorijo na predlog, takrat bo jasno, ali se bodo začela pogajanja.

Na vprašanje, ali bomo med odzivi znova slišali, da bi kakršne koli spremembe nekaj delodajalcev vodile v propad, Jerkičeva meni, da se bo to zagotovo zgodilo. "Ampak ti standardi so takšni, da so za Slovenijo povsem primerni. In kdaj je tudi čas, da rečemo, da v Sloveniji ne moremo delati za kitajske plače, pa še Kitajci višajo plače. Nekaj selekcije je nujne. To naj seveda ne zveni, kot da je treba delodajalce zapirati, daleč od tega, ampak so stvari, ki jih v Sloveniji težko delamo. In tukaj imamo potem samo ali opcijo, kjer imamo povsem podplačano delovno silo, ki dela preko delovnega časa, ali opcijo odpiranja podjetij, ki bodo prinašala višje plače in bolj ustrezne delovne pogoje. Ciljati moramo na to drugo, ne tisto prvo."

Kakšen bo odziv na drugi strani, je težko reči, meni Jerkičeva: "Ugotavljamo pa, da imajo na drugi strani trenutno precej malo enotnih stališč. Tudi pri predlogu socialnega sporazuma se je pokazalo, da med seboj niso usklajeni in pričakujem, da bo tukaj podobno. Najbrž bo morda kakšno združenje temu bolj naklonjeno kot drugo."

Pogajanja, če se bodo začela, stečejo z vsemi reprezentativnimi centralami na eni in drugi strani: "V sindikatih to vidimo kot realizacijo predloga socialnega sporazuma, ki je bolj splošen akt, to pa je lahko separat plačnega modela. Tako da če imamo resen namen kaj premakniti v tej državi, potem pričakujem, da se bodo pogajanja odprla, lahka pa še nikoli niso bila."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (334)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

anakondabox
22. 03. 2019 19.33
Reči je premalo, treba je tudi udejaniti-'spraviti v prakso' izrečene besede. To pa je za vladne strukture (pre)težko. #besede...besede...besede
Supervillain
21. 03. 2019 14.52
+2
Če so Kitajci v Sloveniji lastniki nekega podjetja v nobenem primeru ne morejo biti zato nižje plače delavcev kot je za Slovenijo določeno haloo lahko so samo še višje.Lp
bjatch
21. 03. 2019 13.15
+3
Zakaj se pogovarjati o enakih plačah za vse? Daleč najbolj nepošten način za tiste, ki imajo strokovne izobrazbe, tudi za tiste ki je nimajo in so več kot uspešni pri tem kar delajo. Razredi plač so trenutno vredu razporejeni, vse kar manjka so stimulacije delavca, ki je uspešnejši kot večina v istih delavnih pogojih. Tu se morajo narediti razlike, ne pa da recimo zelo uspešen zdravnik ali izvrstna medicinska sestra prejema enako kot nekdo ki samo hodi v službo, ne hodi pa delat. Samo primer, da se nebo kdo preveč "vžgal". Kapitalizem z delnim socializmom je trenutno daleč najboljši sistem tako za javne ustanove kot zasebnike. Z povečanjem minimalne plače kar tako brez vsega je nesmiselno, zmanjšanje stroška na plačo pa je smiselno če se uzakoni so plačni razredi isti. Torej, za neko osnovno slovensko plačo 1600€ bruto danes, delavec dobi v žep 1000€ cca, bi z zmanjšanjem prispevka recimo za 100€ plača za delodajalca ostala isto 1600€, delavec pa bi v žep pospravil 100€. Če pa bomo zvišali bruto plačo za 100€ pa bo delavcu v žep kapnilo 40€, delodajalec pa bo plačal 100€ na mesec ali če rečemo drugače, celoten regres. Poznalo se bo državi, delavcu sigurno ne. Prispevki dol in plače gor - večja potrošnja in večja konkurenca.
nikhrast
22. 03. 2019 16.39
-3
Kaj so plačni razredi? Sindikat se pogaja in doseže najboljšo pogodbo, ne samo za plačo, še ostalo, kot dodatno zdravstveno zavarovanje, pokojninski sklad... Minimalna plača, pa koliko na uro, ne vem ali v Sloveniji še vis delajo po osem ur na dan? Študenti, mamice, penzionisti..., vse to dela po svetu po nekaj ur na teden, zanima pa jih koliko na uro.
zimerman
20. 03. 2019 17.04
+5
Glede na stroškovni standard bi to moral biti neto predlog
Ate_ist
20. 03. 2019 13.32
+3
kapitalizem ni sociala; je borba na življenje in smrt. lastniki sredstev ne bodo dali nič več kot sami smatrajo da morajo.
nikhrast
20. 03. 2019 16.36
-3
Zakaj ne, saj imamo polno sociale po zahodu, samo folk v Sloveniji se tega ne zaveda. Socialo si lahko privoščijo samo države kjer je kapitalizem uspešen, poglej skandinavske države. Imamo pa tudi večjo šanso da smo ambiciozni, da smo plačani za vsako uro, da delamo tudi nadure, pa da nekateri delamo po dve službi, pa da penzionisti lahko še delajo... Vsi pa vemo da za uspešno življenje potrebujemo delo, hudič je če nimaš ambicij v življenju.
Transformerji
20. 03. 2019 12.41
-1
To je čista resnica - pred več leti je fant diplomiral iz političnih ved, bil je brez zvez in poznanstev, ni bil v nobeni stranki, ni bil bogat in nikakor ni mogel dobiti službe. Pa se je prijavil na razpisano delovno mesto vratarja - bil je sprejet. Je pa res, da ni povedal, da ima diplomo. Takrat je bilo tako - uravnilovke plač, plače po stopnji izobrazbe. Ko je opravil poizkusno dobo, bil sprejet na nedoločen čas kot vratar, je pa zahteval plačo glede na izobrazbo.
Transformerji
20. 03. 2019 12.44
-2
Da bo jasno - delovno knjižico je imel že nekaj let prej, samo izobrazbe še ne, jo je dal vpisani po diplomi in po zaposlitvi.
Thinc25
20. 03. 2019 11.32
+5
Gospa ima plačo 3.000 EUR !
Romantik
20. 03. 2019 10.39
-5
tako je to, ko si še s časov Juge navajen, da je več vredno to, da garaš za gospodarja, kot pa da dobro živiš - komunistične ukane
krnekilojz
22. 03. 2019 10.38
+2
ti pa najbrž letnik 90 ali mlajši in govoriš kar ti je fotr lagal
ROMELS
20. 03. 2019 09.14
-8
Kitajci dosti več delajo kot slovenci in so dosti slabše plačani.
puspan
20. 03. 2019 08.09
+14
Na splošno je Jerkičeva veliko boljša, kot njen predhodnik. Vsaj malo razume stanje v slovenskem gospodarstvu, kar za Semoliča ne moremo reči, čeprav je imel zelo dober dar govora. Vedno, kadar je on govoril, so se mi ulile solze po licih navzdol. Prav zato sem mu pa tudi hvaležen, da nimam nobenega čira na želodcu.
Al83
20. 03. 2019 07.27
+29
Dokler bo v Sloveniji neomejena zaloga Bosancev in Albancev, ki so pripravljeni delati za 500e ali manj bodo Slovenske place ostale kjer so.
puspan
20. 03. 2019 08.11
-4
Al83, vesel bodi, imaš vsaj socialo garantirano.
Zbujen
20. 03. 2019 13.53
+1
Nimasmisla
20. 03. 2019 07.22
+18
ni važen delavec važna je javna uprava in šolniki
Dinho8O
19. 03. 2019 22.50
-20
Sposoben delavec je ze zdaj dobro placan, da ne recem preplacan.
zimerman
20. 03. 2019 16.57
+1
ŠkratBolfenk
19. 03. 2019 21.33
+15
zelo mi je všeč kot se je začelo dogajat to.. da nimajo več dovolj delovne sile... in zadnje 2 leti si kradejo delavce tako da jim višajo urne poatavke.. in prednost je ta da si delavce zadrzijo je to da jim dajejo pogodbe za stalno!! super.. upam da ne pride spet kriza da najo ta napredek zafustral
Zbujen
20. 03. 2019 13.57
+1
Točno. In zato ne potrebujemo nekih utopističnih Lidij in Mesečnikov, ki bodo trgu določali plače mimo socialnega sporazuma. Poglejte si npr. posebne pravice za "delavce nad 55 let" - nihče jih noče zaposliti, edini, ki imajo na ta račun še več nedotakljivosti pa so fikusi po državnih pisarnah.
srecnii
19. 03. 2019 21.13
+30
Mislim, da eni preveč sanjajo, da bodo ljudje kar delal, petke in svetke za 600 neto. Jih ni več, torej bodo moral ukrepat, privabit ljudi.
NoviceResnice
19. 03. 2019 21.01
-22
kje živijo-- na luni, tako nerealni, arogantni, nevedni, populistični, škodljivi in obenem ignorantski predlogi....... ....ta predlog zapira 30% storitvenih podjetij in 20% fabrik in poveča črtni trg še za 50%...... sej niste edini na svetu butalci....
slovenskidelavec
19. 03. 2019 20.45
+20
Mislim da so sindikati zamudili za 10 let in iz tega se tako nebo izcimilo nič, nič, nič
masni
19. 03. 2019 20.43
+14
960 bruto ženska, kje pa živiš,,,,,neto,neto ali pa polovivo takšne, ki jo imaš ti ,kot predsednica sindikata.
marker1
19. 03. 2019 20.31
+19
ZSSS in sindikati JS nikoli ne bodo enakopravni. Sindikati JS imajo vedno podporo politike, ker se ob zahtevah po višji plači vedno strinja, ker je sama del JS. Če denarja za povišanje plač ni, vlada enostavno najame nov kredit.Politika sama sebi ne bo pljunila v skledo. Sindikati realnega sektorja so pa drugačna zadeva. Podjetja so odvisna od lastne uspešnosti in iznajdljivosti. Če jim bo šlo slabo, bo podjetje propadlo in šlo v stečaj. Država ne bo nič pomagala. Sindikalistka bolj kot ne tuli v luno, ker ne bo nič dosegla.
Von_Clausewitz
19. 03. 2019 21.27
+10
In spet smo tam...vsak mandat ista priča...ZSSS in sindikati kvasijo neumnosti ! Dejstva, da dober delavec ne bo nikoli čepel na zavodu ! naj bo to kuhar, trgovec, gradbinec, strojnik, računalničar ipd. Lenuh pač...je tam kjer je.
nightangel
19. 03. 2019 20.29
+13
V gospodarstvu pač ni nobenega Štruklja da bi izsiljeval večje plače.