Po podatkih Agencije RS za plačilni promet (APP) je do 12. junija v banke račune preneslo 34.655 oseb, pred koncem meseca pa jih mora to storiti še približno 8000. Prve so lahko svoje račune v banke začele prenašati že v jeseni 2000, vendar je prenos sprva potekal zelo počasi. Pospešil ga je šele sprejem zakona o plačilnem prometu in približevanje datuma, ko bo agencija prenehala delovati. V juniju se je tako število prenesenih računov iz APP v banke v povprečju povzpelo na 280 računov dnevno.
Izvajalci plačilnega prometa bodo tako po novem banke in hranilnice, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje in pridobile dovoljenje centralne banke za izvajanje plačilnega prometa. Banka Slovenije bo predpisala enoten način plačilnega prometa, izvajala pa bo tudi nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo opravljanja plačilnega prometa.
Na osnovi temeljnih izhodišč, da je plačilni promet gospodarska dejavnost, ki mora biti podvržena konkurenci, je aprila letos začel veljati zakon o plačilnem prometu. Z njim se je omogočila tudi dokončna prilagoditev sistema plačilnega prometa tovrstnim sistemom v drugih evropskih državah. Skladno z njim se plačilni promet iz APP prenaša v banke in hranilnice, rok za prenos sredstev pa je 30. junij. Nova zakonska ureditev naj bi znižala tudi stroške plačilnega prometa, saj ta ne bo več obremenjen z drugimi nalogami, ki ne sodijo v plačilni promet.
Račune, ki jih pravne osebe in zasebniki pri APP do konca meseca ne bodo zaprli, bo po uradni dolžnosti zaprla agencija, sredstva pa bo prenesla na poseben račun pri Banki Slovenije. Upravičenci do teh sredstev bodo lahko centralni banki vse do 30. junija 2004 posredovali nalog, na kateri transakcijski račun naj se ta sredstva prenesejo. Sredstva, ki bodo po tem datumu ostala na računu, pa se bodo prenesla v dobro proračuna.
APP, ki bo z začetkom prihodnjega leta prenehala obstajati, skladno z zakonom se bo namreč preoblikovala v dve novi agenciji: v UJP ter Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Nanju se bodo s preoblikovanjem APP prenesle vse funkcije, ki ne pomenijo izvajanja plačilnega prometa v ožjem pomenu besede (prenos opravljanja storitev plačilnega prometa na banke). UJP bo s prevzemom vodenja registrov proračunskih uporabnikov in njihovih računov ter pristojnosti sprejemanja plačilnih inštrukcij tovrstnih subjektov in izdajanja nalogov za plačilo nudila vse potrebne storitve za poslovanje porabnikov javnofinančnih sredstev, AJPES pa bo vodila poslovni register RS, register zastavnih pravic na nepremičninah ter druge registre in evidence.
