Po podatkih Državne volilne komisije se je predčasnega glasovanja na ponovnem glasovanja na referendumu o ZIUGDT v treh dneh udeležilo 12.633 volivk in volivcev oziroma 0,74 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Na prvotnem glasovanju o ZIUGDT se je predčasnega glasovanja udeležilo 14.2011 volivk in volivcev (0,83 odstotkov vseh volilnih upravičencev).

Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem ima enako kot prva 32 organizatorjev. Podobno mirna je bila tudi njena vsebina, v okviru katere se je zvrstilo nekaj okroglih miz in drugih pogovorov, povezanih z drugim tirom.

Miro Cerar je ponovil, da je zakon pomemben, ker drugi tir nujno potrebujemo. "Potrebuje ga Luka Koper, potrebujejo ga Slovenske železnice, potrebuje ga slovensko gospodarstvo," je izpostavil ob obisku Zdravstvenega doma Adolfa Drolca v Mariboru.

Prvak največje parlamentarne stranke je poudaril, da bomo z drugim tirom več tovora premaknili iz cest na vlake, kar bo okoljevarstveno bolje in bomo "imeli še bolj zeleno Slovenijo". Cerar je opozoril, da nas bodo transportni tokovi zaobšli, če ne bomo začeli graditi sedaj. To bi po njegovih besedah pomenilo zaton Luke Koper in našega večjega transporta. "To ni tisto, kar bi si smeli želeti za prihodnje generacije," je dodal.

Prva sta javnost ob začetku kampanje nagovorila pobudnik referenduma Vili Kovačič in predsednik SMC Miro Cerar, ki sta pri že znanih stališčih ostala ves čas kampanje. Kovačič je opozoril, da je mogoče drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje, Cerar pa je izpostavil, da je projekt zaradi zakona bolj transparenten in da je treba tir začeti graditi čim prej, da Slovenija ne izpade iz transportnega zemljevida.

Leben: Ustavljanje projekta drugi tir škodi Sloveniji

Smo na točki, ko lahko začnemo s pripravljalnimi deli za drugi tir med Divačo in Koprom, je ob zaključku referendumske kampanje poudaril član izvršnega odbora SMC Jure Leben. Vsa nagajanja in ustavljanje projekta ne škodijo stranki, ampak Sloveniji in razvoju Luke Koper, država pa izgublja tudi kredibilnost pred evropskimi institucijami, je dodal.

Stranka SMC je po Lebnovih besedah za projekt naredila več kot katerakoli stranka prej v 20 letih. "Mi smo zdaj na točki, da lahko začnemo s pripravljalnimi deli in ravno to je kamen spotike za Kovačiča in neposredno SDS, ki je pomagal zbirati podpise, da se na vse kriplje trudijo, da s projektom ne začnemo," je bil kritičen.

Leben napovedi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, da bo spet razveljavil referendum, če bo to treba, ocenjuje kot zelo škodljive. "Vemo, da nam je komisija že zamrznila 109 milijonov evrov. V SMC računamo, da bo v nedeljo rezultat referenduma pozitiven, da bomo lahko šli s projektom naprej in naslednji teden nadaljevali pogovore v Bruslju," je pojasnil.

Zavrnil je tudi očitke nasprotnikov zakona, ki v podjetju 2TDK vidijo pralnico denarja. Poudaril je, da so bili na t.i. blending razpisu, na katerem je Slovenija za drugi tir pridobila omenjenih 109 milijonov evrov, najbolje ocenjeni projekti, ki so jih na razpis prijavila projektna podjetja.

"Gre za nov pristop financiranja, ki ga uveljavlja Evropa, da lahko z mešanjem finančnih virov razbremenimo državni proračun," je pojasnil. Nova vlada lahko po njegovih besedah obremeni proračun, ampak takrat, bomo morali zmanjšati vlaganja v ostale infrastrukturne in tudi druge projekte, je dodal.

Kovačič: Če bo treba, bom razveljavil še drugi referendum

Vili Kovačič je še zadnjič pred nastopom volilnega molka volivce pozval, naj v nedeljo zavrnejo zakon o drugem tiru. Če potreben kvorum ne bo dosežen, sicer ne bo razočaran, saj je referendum po njegovi oceni postal neželena institucija. "Enega sem že razveljavil, če bo treba, bom še drugega," je dodal.

Kovačič je na novinarski konferenci opozoril na "absurdno" prelaganje pristojnosti sodišč glede odločanja o njegovih pritožbah. Na vrhovnem sodišču je namreč zahteval ničnost sklepa o določitvi datuma ponovljenega glasovanja, saj ga je, kot zatrjuje Kovačič, izdal nezakonito pooblaščen organ – Državna volilna komisija.

"Vrhovno sodišče je pristojnost za odločanje o moji pritožbi preneslo na ustavno, čeprav so ustavni sodniki januarja rekli, da je za to pristojno vrhovno. S pravnimi sredstvi se borim v nepravni državi. To je absurd," je bil kritičen Kovačič.

Zavrnil je še očitke, da je zapravil šest milijonov evrov in spomnil, da se je zavzemal za izvedbo referenduma skupaj z državnozborskimi volitvami. "Za malo se mi zdi, da mi očitajo, da sem porabil šest milijonov, ko sem pozival k združitvi datumov, pa so me ignorirali," je bil jasen.

Upa, da bo prihodnja vlada bolj pametna. "Mi bomo zagovarjali, kar je prav, ne glede na to, katera vlada bo," je poudaril in zavrnil namigovanja, da dela v interesu "druge vlade". Podporniki zakona Kovačiča povezujejo z največjo opozicijsko stranko SDS.

Kovačič je izpostavil, da ljudje ne vedo, da bodo na referendumu odločali o zakonu, in ne o samem drugem tiru. Podobno je opozoril tudi organizator kampanje Damir Josipovič, ki ga je vlada v četrtek s sklepom kot člana civilne družbe imenovala v projektni svet za civilni nadzor projekta.

"Nasprotnikov gradnje drugega tira ni," je prepričan Josipovič. Ob tem je poudaril, da se je treba zavedati, da zakon za gradnjo ni potreben. Josipovič je ponovil, da trasa, po kateri je drugi tir predviden, ni primerna. Med drugim je izpostavil, da je tunelov na vladni trasi preveč, obstaja tveganje preboja vodnih jam, trasa pa bi tudi nepopravljivo posegla v Naturo 2000, je med drugim naštel.

Kovačič je izrazil upanje, da bo udeležba v nedeljo pokazala, da ljudem ni vseeno.

Septembra lani na referendumu 20,55 odstotka volilnih upravičencev, kako bo tokrat?

Stališča o drugem tiru so nekateri organizatorji soočili na edinem televizijskem soočenju, ki ga je v četrtek organizirala TV Slovenija. Soočenje ni postreglo s presenečenji. Nasprotniki so izpostavili, da je zakon pripravljen slabo in da zagotavlja gradnjo enotirne proge, medtem ko je po njihovi oceni nujno treba graditi dva tira hkrati.

Podporniki so po drugi strani opozarjali na časovno zamudo, ki bi jo prineslo iskanje nove trase. V ospredju je bil pomen drugega tira za razvoj koprskega pristanišča, logistike in gospodarstva.

Volivci so sicer o zakonu na referendumu že odločali, a je septembrski izid zaradi nedopustne vladne kampanje razveljavilo vrhovno sodišče.

Referenduma se je 24. septembra lani udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev, od teh jih je zakon podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali. Proti jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum tako ni uspel zaradi prenizke udeležbe in tudi zaradi rezultata samega.

Prvič bomo na referendumu o istem zakonu odločali dvakrat

Na nedeljskem referendumu bodo volivci prvič v zgodovini o istem zakonu odločali dvakrat. Zakon o drugem tiru, o katerem so volivci prvič odločali septembra, je razkril mnoge pomanjkljivosti slovenske referendumske zakonodaje. Kovačič je namreč uspel z izpodbijanjem rezultata, saj so mu vrhovni sodniki prikimali v stališču, da je vlada vodila nedopustno enostransko kampanjo.

Da to ni dopustno, so v začetku leta zapisali ustavni sodniki. Vlada po njihovem mnenju za referendumsko kampanjo ne sme koristiti proračunskih sredstev oziroma jih lahko le v primeru, če v kampanji v svojih informacijah predstavlja tako prednosti kot tudi tveganja zakona.

V Sloveniji smo imeli doslej 18 zakonodajnih referendumov. Zakonodaja vladnim službam omogoča sodelovanje v referendumski kampanji od leta 2011. Od takrat jih je bilo izvedenih osem, vladni urad za komuniciranje se je v kampanjo kot organizator vključil pri šestih. Sredstva pa je vlada namenila za pet referendumskih kampanj, največ za referenduma o pokojninah leta 2011, in sicer 105.000 evrov. Za referendum o zakonu o drugem tiru je vlada porabila nekaj manj kot 97.000 evrov.

Vlada je najmanj, 5000 evrov namenila referendumu o arhivih, ki je beležil tudi najmanjšo udeležbo. Volilna udeležba je bila 11,74-odstotna. Najvišja udeležba pa je bila na zakonodajnem referendumu o uveljavitvi novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, in sicer 57,98-odstotna.

Nedeljsko glasovanje bo tako že 19. in četrto, ki bo potekalo po spremembi ustave leta 2013, ki zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona. Junija 2014 pobudnikom referenduma zaradi prenizke udeležbe ni uspelo zavrniti novele zakona o arhivih, so pa volivci na referendumu decembra 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Prvič se bo zgodilo tudi, da bodo vsa volišča dostopna invalidom

To nedeljo bodo prvič vsa volišča v državi dostopna invalidom. Nekatera volišča so morali zato združiti oziroma ukiniti, kar pomeni, da bo moralo dobrih 26.000 volivcev glas oddati drugje kot doslej.

Po mirni referendumski kampanji večina njenih organizatorjev rezultatov ne bo pričakala v štabih. Za slednja so se odločili v SMC in Kovačič. Prvak SMC Miro Cerar bo s podpredsednikoma Milanom Brglezom in Liljano Kozlovič razplet glasovanja spremljal na sedežu stranke, Kovačič pa v piceriji Etna v Podutiku.

Kovačič bo sicer svoj glas oddal okoli 9.30 na volišču v gasilskem domu v Podutiku, Cerar pa bo glasoval ob 13.30 v Gasilskem domu Trnovo-Ljubljana. Predsednik DZ Milan Brglez bo svoj glas oddal ob 8.30 na volišču v Osnovni šoli 8 talcev Logatec, predsednik republike Borut Pahor pa je tokrat glas oddal na predčasnem glasovanju.

Pahor je bil tako eden od 12.633 volivcev oziroma 0,74 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so glasovali predčasno. To je nekaj manj kot na prvotnem glasovanju pred septembrskim referendumom, ko se je predčasnega glasovanja skupno udeležilo 0,83 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Zakon o drugem tiru podeljuje koncesijo projektnemu podjetju 2TDK, hkrati pa v projekt vključuje tujega partnerja (to naj bi bila Madžarska), opredeljuje finančno konstrukcijo in financiranje samega projekta, ki je ocenjen na 961 milijonov evrov.