Minister: Minimalno plačo bi morali zviševati postopno in v več fazah

Rast minimalne in povprečne plače v zadnjih letih ni sledila rasti bruto domačega proizvoda (BDP), je na vrhu gospodarstva dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. "Ljudje si zaslužijo pošteno plačilo za svoje delo," je dejal, je pa treba pri tem pretehtati, kaj je mogoče in kaj je dolgoročno vzdržno za vse.

'Če gospodarstvo ne ustvarja, ni denarja za nič - ne za šole, ne za ceste, ...'

"Minimalno plačo moramo dvigovati postopno in v več fazah. To pomeni, da ne moremo izvzeti vseh dodatkov naenkrat in je obenem še zvišati," je poudaril. Uspešno gospodarstvo je po njegovih besedah temelj socialne države. "Če to ne ustvarja, ni denarja za nič - ne za šole, ne za ceste, ne za plače, ne za zdravila," je povedal.

Gospodarstvo zna preživeti in se prilagoditi, največ, kar lahko za gospodarstvo naredi država, pa je to, da omogoči predvidljivo, konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Zato je za ohranjanje zdravega gospodarstvo pomembno, da so spremembe, npr. glede obdavčitve dela, kapitala, dobičkov ali davčne olajšave, napovedane in izpeljane previdno.

"Iskreno verjamem, da je v novi vladni ekipi dovolj zdravega razuma in posluha za gospodarstvo, da bomo zastavljene ukrepe izvedli v prid vseh nas," je dejal Počivalšek.

Vlada o stališču do predlaganih sprememb odloča danes na dopisni seji, je v izjavi ob robu vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju še povedal minister. Kot je ocenil, več ministrskih kolegov deli njegovo stališče, da ne bi bilo dobro, da bi do sprememb prišlo že z januarjem in da bi iz minimalne plače izločili vse dodatke. Izražena podpora koalicijskih poslancev predlogu zakona po njegovih besedah ne pomeni, da se zakona ne da "izboljšati" z dopolnili.

Sonja Šmuc: Protestiramo proti enostranskemu spreminjanju zakonodaje

Spremembe pri minimalni plači, kot jih predvideva zakonski predlog, ki je v DZ, bodo pomembno vplivale na vrsto podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost poslovnega okolja, pa opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Vlado zato poziva, naj zakona ne podpre in začne razpravo o prihodnji ureditvi minimalne plače v okviru ESS.

"Potrebna je tako strokovna razprava kot socialni dialog o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji. Za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja," je opozorila izvršna direktorica GZS Sonja Šmuc.

"Protestiramo proti enostranskemu spreminjanju zakonodaje, ki pomembno vpliva na pogoje poslovanja in povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja," je poudarila.

GZS poudarja, da država ne more administrativno zagotoviti višje minimalne plače, ne da bi s tem tvegala izgubo delovnih mest. Višjo minimalno plačo je mogoče zagotoviti le z zvišanjem dodane vrednosti, produktivnosti in izvoza, je dejala Šmučeva.

"Rast minimalne plače tako ni pod vprašanjem. Ne more pa o minimalni plači, mimo socialnega partnerstva, odločati samo politika. In to celo tako, da podpira novosti, ki povsem spremenijo osnovne postulate, kot je definicija plače. Takih tektonskih premikov se ne dela brez usklajevanja in se jih ne dela v mesecu ali dveh," je poudarila izvršna direktorica GZS.

Od 2009 se je minimalna plača zvišala za 43 odstotkov, cene pa za 11

Predlog zakona, ki ga je v DZ vložila Levica, podprle pa so ga tudi poslanske skupine koalicije, po njenem mnenju ne upošteva dejstev, da minimalna plača raste hitreje od inflacije. Od januarja 2009 se je povprečna bruto plača zvišala za 17 odstotkov, minimalna plača za 43 odstotkov, cene pa so se zvišale za 11 odstotkov.

Poleg tega ima Slovenija že sedaj med državami EU najmanjšo razliko med minimalno in povprečno plačo - v EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 odstotkih povprečne plače, v Sloveniji pa nad 52 odstotkov povprečne plače.

Produktivnost dela se je že sedaj povečevala pol počasneje od minimalne plače, nadalje opozarja GZS. Poleg tega je v Sloveniji trenutno v podjetjih, ki imajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega nižjo kot 18.000 evrov, več kot 50.000 zaposlenih. "Mnogi od teh delajo za javne naročnike, ki zasledujejo načelo najugodnejšega ponudnika z najnižjo ceno," je povedala Šmučeva.

Proti je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Predlaganim zakonskim spremembam nasprotujejo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer se zavzemajo za razbremenitev stroškov dela in posledično višje neto plače. "Če bi si država vzela manj, bi delavcem ostalo več," so zapisali v sporočilu.

Glede načrtovanega izvzetja dodatkov iz minimalne plače opozarjajo, da dodatek za delovno dobo po zakonu pripada vsakemu delavcu, zato bo največje povišanje plač ravno na račun tega dodatka. "Iz tega izhaja, da bodo spet negativno diskriminirani starejši delavci, ki imajo višji dodatek za delovno dobo. Zaradi tega bodo še težje dobili zaposlitev, saj bodo stroški dela za delodajalca višji," so poudarili.

Ob tem so znova opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga pri obravnavi tako pomembnih vprašanj, kot je višina minimalne plače.

Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju tudi o  gospodarski rasti

Slovensko gospodarstvo že več let beleži rast, precej višjo od povprečja EU. A uspeh nas ne sme uspavati, je na vrhu gospodarstva opozoril predsednik GZS Boštjan Gorjup in pozval k oblikovanju ukrepov za zmanjšanje zaostanka. 

Gorjup je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad pozitivnimi rezultati slovenskega gospodarstva. Zvišujeta se izvoz in dodana vrednost, Slovenija je končno privlačna tudi za mednarodne vlagatelje. Na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti je država v zadnjih letih napredovala, ponekod je v samem vrhu.

"So pa še področja, kjer močno zaostajamo," je opozoril Gorjup. Zato se je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) na letošnjem vrhu gospodarstva v ospredje postavila iskanje rešitev in ukrepov na področjih, kjer najbolj zaostajamo za uspešnimi.

Bergmann: Slovenija dobro okrevala po krizi

Direktor generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije Manfred Bergmann, pristojen za Slovenijo, je medtem ocenil, da je Slovenija v zadnjih letih dobro okrevala po krizi, tudi zaradi "ostrih in bolečih gospodarskih reform ter prekinitve začaranega kroga med podjetji v državni lasti in bančnim sektorjem".

Svoje so prispevali tudi socialni partnerji in sistem socialnega varstva, tako z zategovanjem pasu kot reformami. "In danes prevladuje percepcija, da je čas za povračilo," je izpostavil Bergmann. To je po njegovem res, a ne gre spregledati, da povračilo niso le višje plače in dobički, pač pa tudi višja rast in nova delovna mesta.

Slovenija po Bergmannovih besedah za EU zaostaja pri vključevanju nekvalificiranih ter starejših delavcev na trg dela, prav tako pri produktivnosti. Pozval je tudi h krepitvi javnih financ. "Primanjkljaji v slabih časih so bili veliko previsoki, presežki v dobrih časih pa so občutno prenizki. To ni dobra priprava na naslednjo recesijo, ki bo v bližnji prihodnosti za vogalom," je dejal.