'Če pogledamo v evropskem merilu, je to zelo velika tovarna'

Dušan Pečnik s Finančne uprave je pojasnil, da v Lendavi niso odkrili zgolj posameznih strojev za izdelavo cigaret, temveč celotno proizvodno linijo. Ta je vključevala obdelavo tobaka, izdelavo cigaret in njihovo pakiranje. "Če pogledamo v evropskem merilu, je to zelo velika tovarna," je poudaril.

Po njegovih besedah so ocene vrednosti opreme za zdaj zelo grobe, saj se cene tovrstnih strojev močno razlikujejo. Celotna proizvodna linija bi lahko bila vredna milijon evrov ali več, tudi dva oziroma tri milijone evrov.

FURS je pripravil tudi prvi izračun morebitne davčne zatajitve na podlagi količine cigaret, tobaka in drugih trošarinskih izdelkov, ki so jih odkrili v objektu. "Res groba ocena v prvem trenutku je bila krepko čez deset milijonov evrov samo trošarine, brez DDV," je povedal Pečnik.

Ob upoštevanju DDV bi bil lahko znesek še višji. Poudaril je, da gre za začetne ocene, izdelane na podlagi prvih ugotovitev preiskovalcev.

Pečnik je pojasnil, da so bili uslužbenci Finančne uprave prvi, ki so vstopili v nezakoniti proizvodni obrat. Dejavnost so odkrili na podlagi lastne analize.

Po njegovih besedah so ljudje, ki so jih našli v objektu, sodelovali v postopku in upoštevali navodila uslužbencev.

Ko so ugotovili dejanski obseg proizvodnje, so obvestili policijo, ki je prevzela nadaljnje postopke.

Na vprašanje, ali so pri tujih delavcih ob prihodu pristojnih zaznali olajšanje, Pečnik ni želel podati dokončne ocene. Pojasnil je, da med postopkom ni bilo upiranja ali posebnih zapletov.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je ostro obsodil izkoriščanje delavcev. "Gre za tako zavržno dejanje, teptanje temeljnih človekovih pravic, teptanje dostojanstva človeka, in to je kriminal najhujše vrste," je poudaril.

Opozoril je, da takšnih dejanj ni mogoče povezovati z običajnim podjetništvom ali posamezno gospodarsko panogo.

Po njegovih besedah obstaja nevarnost, da se država na takšne primere odzove z dodatnim zaostrovanjem zakonodaje, ki nato prizadene tudi podjetnike, ki poslujejo zakonito in spoštujejo pravice zaposlenih. Poudaril je, da morajo tovrstna kazniva dejanja obravnavati in sankcionirati pristojni organi.

Poslanec Levice Vladimir Šega je opozoril, da primer iz Lendave odpira širše vprašanje zaščite tujih delavcev. V Levici so zahtevali sklic nujne seje komisije državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Šega je izrazil pomisleke glede predlaganih sprememb zakonodaje o zaposlovanju tujcev, predvsem glede zaposlovanja prek agencij in šestmesečne vezanosti delavca na istega delodajalca. Opozoril je tudi na pomen zaščite delavcev, ki so bili žrtve izkoriščanja. Po njegovem je pomembno, da so v primeru iz Lendave delavci obravnavani kot žrtve in ne zgolj kot tujci, katerih status bi lahko bil vprašljiv.

Državni sekretar Štefan Kušar je zavrnil očitke, da bi predlagane spremembe zakonodaje omogočale širjenje takšnih praks.

Poudaril je, da dogodkov v Lendavi ni mogoče povezovati z običajnimi potrebami gospodarstva po tuji delovni sili. Po njegovih besedah želi država omogočiti zaposlovanje tujih delavcev na organiziran, reguliran in nadzorovan način, saj domače delovne sile primanjkuje. Zaposlovanje prek agencij naj bi bilo dodatno regulirano. Kušar je navedel, da bodo morale agencije, ki bodo želele zaposlovati tujce, izpolnjevati osem dodatnih pogojev.

Šega se s takšno razlago ni strinjal. Ocenil je, da je predvidena regulacija agencij prešibka in da bi bilo zaposlovanje tujih delavcev lahko preveč podrejeno interesom kapitala. Opozoril je tudi, da lahko izkoriščanje tujih delavcev dolgoročno vpliva na pravice domačih zaposlenih.

Cvar je podprl prizadevanja za ureditev zaposlovanja tuje delovne sile. Poudaril je, da ima Slovenija nizko brezposelnost in da številna podjetja ne morejo zapolniti vseh potreb po zaposlenih. Po njegovem posameznih hudih primerov izkoriščanja ni primerno uporabljati kot argument proti rešitvam, ki bi gospodarstvu omogočile dostop do potrebnih delavcev.

Šega pa je vztrajal, da morajo biti pri zakonodajnih spremembah na prvem mestu pravice zaposlenih.

Posebej je izpostavil zaščito delavcev, ki prijavijo izkoriščanje. Zavzel se je za to, da zaradi prijave ne bi izgubili možnosti bivanja ter da bi jim bila zagotovljena ustrezna socialna in pravna pomoč.

Opozoril je tudi na dolgotrajnost kazenskih postopkov in vprašanje, ali so izrečene kazni dovolj odvračilne.

Pečnik je v nadaljevanju pojasnil, kako so preiskovalci prišli do nezakonitega proizvodnega obrata. Finančna uprava je prejela informacijo o sumljivem dogajanju, nato pa so na podlagi svojih podatkovnih zbirk in izkušenj preiskovalcev začeli povezovati različne informacije. Tako so prišli do dveh lokacij, na katerih bi se lahko odvijala nezakonita dejavnost.

Analizirali so povezane poslovne subjekte, lastništvo prostorov in vozila, ki so se pojavljala na lokacijah.

Pečnik je posebej pojasnil, da FURS ni izvajal prikritega opazovanja, saj so za takšne ukrepe potrebne ustrezne odredbe.

Analiza je med drugim pokazala povezave z osebami, ki so jih že v preteklosti obravnavali zaradi prometa s surovim tobakom oziroma tobačnimi listi.

Po Pečnikovih besedah primer iz Lendave ni osamljen. Podobne nezakonite tovarne cigaret so v preteklosti odkrili tudi v Italiji, na Hrvaškem, v Belgiji in drugih evropskih državah. Pojasnil je, da organizatorji pogosto poiščejo velik objekt, v katerem uredijo tako proizvodne kot bivalne prostore za delavce.

Takšna organizacija omogoča neprekinjeno proizvodnjo, hkrati pa zmanjšuje potrebo po premikanju delavcev med različnimi lokacijami.

Kot primer posebej prikrite proizvodnje je navedel primer iz Belgije, kjer so nezakonito tovarno uredili celo pod zemljo.

Pečnik je opozoril, da je nezakonita proizvodnja cigaret lahko izjemno donosna, predvsem zaradi visokih maloprodajnih cen tobačnih izdelkov v nekaterih evropskih državah.

Ob tem se po njegovih besedah odpira tudi vprašanje, kam se stekajo prihodki iz takšnih dejavnosti in ali se uporabljajo za financiranje drugih oblik organiziranega kriminala.

Cvar je opozoril, da lahko visoke trošarine in stroga regulacija povečujejo finančno privlačnost nezakonite proizvodnje tobačnih izdelkov.

Kušar pa je poudaril, da so pristojni organi tovarno odkrili in ustavili njeno delovanje. Po njegovi oceni primer kaže, da nadzorni in preiskovalni mehanizmi države delujejo.

Ob tem je opozoril, da bodo nadaljnji kazenski postopki lahko dolgotrajni, pomembno pa bo tudi ustrezno poskrbeti za delavce.