Direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker je povedala, da je izguba posledica povečanega števila bolnikov, ki so bili hospitalizirani. Bolnišnica je namreč na zdravljenje sprejela 16.575 bolnikov, zdravstvena zavarovalnica pa bo krila stroške za predvidoma 15.580 bolnikov.
Preskerjeva tudi ugotavlja, da je tako visoka izguba kljub številnim sprejetim ukrepom za celjsko bolnišnico nesprejemljiva. Na njeno višino so vplivali tudi povečani stroški zdravil in zdravstvenega materiala. Strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina pa meni, da niti en bolnik v bolnišnico ni bil sprejet po nepotrebnem.
"Med poslovodnim in strokovnim vodstvom bolnišnice se je zgodil ustvarjalni konflikt. Delati moramo v skladu z našimi finančnimi zmožnostmi. Nujno je tudi zmanjšati število hospitaliziranih bolnikov in povečati obseg dela na specialistično-ambulantnem področju," je poudarila Preskerjeva.
Dodala je tudi, da so spomladi začeli v nekaterih specialističnih ambulantah zmanjševati čakalne dobe, vendar so najnovejše analize pokazale, da je šlo le za trenutni učinek. Čakalne dobe se ponovno povečujejo na kardiologiji, ortopediji in neurgentnem delu nevrologije, zmanjšale pa so se le na urgentnem nevrološkem oddelku in na rentgenski diagnostiki. Ker je bolnišnica trenutno v finančni krizi, denarja za dodatno delo zdravnikov in medicinskih sester z namenom zmanjšanja čakalnih dob ni.
Glede letošnjih naložb je Preskerjeva dejala, da bodo kmalu končali dela na traktu C1 in vanj prihodnji mesec prenesli del specialistične dejavnosti bolnišnice. Celotna naložba je vredna 170 milijonov tolarjev, od tega je SB Celje zagotovila okrog 60 milijonov tolarjev za opremo, preostanek denarja pa je prispevalo ministrstvo za zdravje.
Do konca leta bo bolnišnica začela tudi urejanje travmatološkega oddelka v novem bolnišničnem delu. Ta naložba bo veljala približno 220 milijonov tolarjev, finančno pa jo bo podprlo tudi resorno ministrstvo. Celjska bolnišnica bo kmalu imela novo računalniško omrežje, za katero je zagotovljenih 45 milijonov tolarjev. Letos bodo potekale tudi naložbe v bolnišnično opremo. Narejena je prioritetna lista, iz katere je razvidno, da je za zdravljenje kardiovaskularnih in gastroenteroloških bolezni nujno potrebno zagotoviti nov monitoring. V ta namen mora bolnišnica zagotoviti 60 milijonov tolarjev. Obnova ultrazvočne diagnostike na kardiološkem in ginekološko-porodniškem oddelku pa bo veljala 40 milijonov tolarjev. Zaradi finančne krize je bolnišnica vse druge naložbe ustavila, ustavljeno je tudi zaposlovanje novih kadrov.
