Po mnenju večine analitikov naftnega trga se svetovne cene nafte kratkoročno še ne bodo znižale, zlasti zaradi dogodkov v Iraku. Na zviševanje cen nafte vpliva tudi strah pred morebitnimi novimi terorističnimi napadi na ZDA. Srednjeročno in dolgoročno pa naj bi se nihanje cen vendarle umirilo, in sicer pri okoli 30 dolarjih za sod nafte. Nekateri analitiki pa ocenjujejo, da je številka 30 dolarjev za sod preoptimistična, saj je v zakup potrebno vzeti tudi nižjo vrednost dolarja v primerjavi z ostalimi valutami, predvsem evrom. Evro trenutno velja 1,2 dolarja, kar je več kot 20-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2002, ko je skupna evropska valuta začela veljati.
Svetovnih naftnih zalog je sicer, tako analitiki, še vedno več kot dovolj, večjo težavo zaenkrat predstavljajo ovire v dobavi in premajhne proizvodne zmogljivosti. Njihovo povečanje namreč zahteva veliko investicijskih sredstev, pa tudi časa.
Naftni strokovnjaki ob tem pričakujejo, da bodo države proizvajalke nafte začele zviševati proizvodnjo nafte. Slednje velja predvsem za največjo izvoznico nafte Savdsko Arabijo, ki naj bi še imela rezerve pri črpanju, vendar količin ne bo mogla povečati kratkoročno, temveč bo za to potreben čas. Dokaj velike rezerve naj bi imela tudi Rusija.
Velike naftne družbe, predvsem s severne poloble, so začele z naročili za prihajajočo zimsko sezono, kar je cene naftnih derivatov poleg naštetih vzrokov še dodatno potisnilo navzgor. To je opazno tudi na slovenskem naftnem trgu, saj so se v torek na slovenskih bencinskih servisih cene bencinov znižale, medtem ko se je dizelsko gorivo in olje za ogrevanje podražilo.
