'Cene kurilnega olja in plina bodo pomembno gospodarsko in politično vprašanje'

"Ukrep je dober za ljudi, slab za trgovce, ki bodo morali zdaj to pokrivati iz njihovih zaslužkov, ampak je logičen glede na visoke cene nafte in poškodovane rafinerije, da na ta način poskušajo ublažiti te dvige cene goriv," je v oddaji 24UR ZVEČER ocenil ekonomist Matej Lahovnik.

Po njegovih besedah bo učinek ukrepa znašal nekaj centov. Pričakuje, da bodo cene goriv tudi po naslednji spremembi ostale primerljive s Hrvaško in Madžarsko ter precej nižje kot v Italiji in Avstriji.

"Mislim, da se bo cena dizla še vedno gibala tam malo pod dvema evroma. Ker se je ves ta teden nafta dražila, je tam nekaj nad 100 dolarjev za 159-litrski sodček, rafinerije so pa vse bolj poškodovane. Tudi Savdska Arabija je zmanjšala dobavo nafte," je dejal.

Še večjo težavo Lahovnik vidi v prihajajoči kurilni sezoni.

"To je največji problem, kar ste sedaj izpostavili. Namreč, cene kurilnega olja in plina bodo postale pomembno gospodarsko in politično vprašanje s kurilno sezono. Trenutni podatki kažejo, da bodo zelo visoke."

Po njegovem bo morala vlada verjetno razmisliti o ukrepih, s katerimi bi najbolj ranljivim skupinam pomagala prebroditi obdobje visokih stroškov energije.

Kot eno od možnosti je navedel energetske bone, podobne ukrepom, ki so jih države uporabljale med prejšnjo energetsko oziroma covidno krizo. Pomoč bi bila usmerjena predvsem k tistim, ki jih visoke cene najbolj prizadenejo, denimo upokojencem z nizkimi pokojninami in mladim družinam z visokimi stroški.

"Vemo, da bo za nekatere to velik finančni udarec že sedaj, če želijo kupiti kurilno olje ali pa nabaviti plin."

Druga možnost bi bila po njegovih besedah neposredno pokrivanje razlike med tržno in regulirano ceno, podobno kot to počne Hrvaška.

Na vprašanje, ali trenutne razmere že pomenijo novo energetsko krizo, je Lahovnik odgovoril pritrdilno.

"Dejansko se nam dogaja energetska kriza predvsem zato, ker namesto da bi vojaška napetost v Perzijskem zalivu popuščala, se zaostruje, se širi na regijo, na Savdsko Arabijo. Vidimo pa tudi, da ukrajinsko-ruski spopadi ne popuščajo."

Posledica so po njegovih besedah vse bolj poškodovane rafinerije v Rusiji, zaradi česar pričakuje zelo nepredvidljivo jesen, predvsem pri cenah plina.

"Tukaj bodo zagotovo potrebni določeni ukrepi," je dodal.

Inflacija bi lahko presegla štiri odstotke

Visoke cene energije pa ne ostanejo le na računih za gorivo, plin ali ogrevanje. Sčasoma se prek transporta in proizvodnih stroškov prelivajo tudi v cene drugih izdelkov in storitev.

"To se že deloma odraža. Inflacija je tam okrog 3,4 odstotka, kar je seveda že visoko. Ne bom pa presenečen, če bo presegla tudi štiri odstotke, kar bo pa problem."

Lahovnik opozarja, da pritisk ni omejen na Slovenijo, ampak ga čuti celotna Evropska unija.

"Dlje časa, ko bodo ti spopadi v Perzijskem zalivu in pa ukrajinsko-ruska vojna trajali, bolj bomo to čutili na svojih denarnicah skozi energetsko draginjo."

Po Lahovnikovem mnenju je Evropa v sedanjem energetskem položaju posebej ranljiva zaradi velike odvisnosti od uvoza energentov.

"ZDA imajo svoje velike zaloge nafte, plina, Evropa, Evropska unija tega nima v takšnih količinah. Zelo smo odvisni od tujine in seveda, po drugi strani pa smo uvedli tudi sankcije proti Rusiji in zato ni poceni ruskega plina, tako da to bomo zagotovo v Evropski uniji najbolj čutili."

Pričakuje tudi ukrepanje Evropske komisije. Ob tem je kritičen do hitrosti njenega odzivanja in opozarja, da EU zaradi visokih stroškov energije izgublja konkurenčnost v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi, predvsem Kitajsko in ZDA.

"Že čutimo in zdaj je seveda tukaj predvsem na potezi Evropska komisija. Ampak vidimo, da že tisto vlogo slovenske vlade o dodatnem znižanju trošarin mečkajo več tednov in vidimo, da je Evropska unija, torej predsednica Evropske komisije, tukaj zelo neoperativna in nekaj bo treba storiti, ker Evropska unija močno izgublja v primerjavi z drugimi državami, predvsem seveda Kitajsko in Združenimi državami Amerike."