Cene nafte vse više

Po besedah analitikov konflikt na Bližnjem vzhodu, ki se je konec minulega tedna še stopnjeval, povzroča novo dvigovanje cene nafte. To sicer neposredno ne vpliva na dobavo črnega zlata, vendar poleg močnega svetovnega povpraševanja in komaj zadostne dobave dodatno vznemirja trg.

Trg je še vedno tudi pod vplivom nerešenega iranskega jedrskega vprašanja, groženj s prekinitvijo dobave nafte iz Nigerije in prihajajočega obdobja orkanov v Mehiškem zalivu.

Oživljen surovinski nacionalizem

Ameriški strokovnjak za energetiko Daniel Yergin je prepričan, da se nafta ne draži zaradi zmanjšanja svetovnih zalog, temveč zaradi oživljenega 'surovinskega nacionalizma'. "Razmerje sil se je prevesilo, države izvoznice nafte imajo močnejši položaj," je v pogovoru za nemški tednik 'Der Siegel' povedal Yergin, ki je kot primer navedel Bolivijo in Venezuelo.

Zaloge nafte, ki so jih industrijske države nakopičile po naftnem šoku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, so porabljene, svet naj bi se po Yerginovem mnenju zdaj znašel na zgodovinski prelomnici. "Na naftnem trgu se bodo v prihodnje pojavljali novi šoki," je povedal avtor standardne študije o naftni industriji - The Prize.

Po njegovem mnenju lahko samo politični ukrepi preprečijo "politično pomanjkanje nafte". "Geološke razmere niso ovira za črpanje nafte, temveč mednarodni odnosi, politika, investicije in tehnologije," je povedal Yergin.

Ena najpomembnejših nalog mednarodne politike je po njegovem mnenju zavarovanje tranportnih poti, zlasti Hormuške ožine in Sueškega prekopa: "Zaščita naftovodov in drugih občutljivih naprav zahteva okrepljen nadzor in učinkovito ukrepanje."

Nemirni trg vznemirjajo grožnje

Cene surove nafte so se danes zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledične negotovosti na trgu zvišale na raven blizu 78 dolarjev.

Zahodnoteksaška lahka nafta z avgustovskim dobavnim rokom se je v elektronskem trgovanju na newyorški borzi podražila za 55 centov na 77,58 dolarja za sod (159 litrov). Ta nafta je v petek že dosegla rekordnih 78,40 dolarja za sod, zaključna cena v petek pa je bila 77,03 dolarja za sod.

Cena severnomorske nafte brent z dobavnim rokom septembra se je v Londonu povišala za 41 centov na 77,99 dolarja za sod.

Svetovno povpraševanje po nafti naj bi se prihodnje leto nekoliko umirilo. Po ocenah Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) naj bi se dnevno povpraševanje po nafti v povprečju povečalo za 1,3 milijona sodov (sod je 159 litrov) oz. za 1,5 odstotka na 85,9 milijona sodov. Letos naj bi se povečalo za 1,4 milijona sodov na 84,6 milijona sodov.

K nekoliko šibkejši rast povpraševanja naj bi prispevali nižja gospodarska rast in visoke cene črnega zlata pa tudi ozka grla v predelavi nafte v rafinerijah, ugotavlja OPEC v svojem mesečnem poročilu.

Države nečlanice OPEC naj bi svojo dnevno proizvodnjo nafte letos povečale za 1,2 milijona na 51,4 milijona sodov, prihodnje leto pa za 1,7 milijona na 53,1 milijona sodov.

Članice kartela naj bi letos v povprečju na dan proizvedle okoli 29 milijonov sodov nafte, kar je za 0,2 milijona sodov več kot je OPEC napovedal v junijskem poročilu. V tretjem četrtletju tekočega leta naj bi dobavile 28,6 milijona sodov nafte, v zadnjem pa 29 milijona sodov. Prihodnje leto naj bi se dnevno povprečno povpraševanje po nafti OPEC znižalo na 28,3 milijona sodov.