Cena ameriške surove nafte za dobavo v septembru se je na newyorški borzi tako povzpela za 1,5 dolarja na 44,33 dolarja za sod. Na londonski borzi pa se je cena severnomorske nafte brent zvišala za 1,15 dolarja na 41,15 dolarja za sod.
Ponovno zvišanje cen nafte je povzročila predvsem novica, da je rusko pravosodno ministrstvo preklicalo odločitev sodnih oblasti, po kateri bi lahko naftni koncern Jukos sredstva na svojih zamrznjenih računih uporabil za poplačilo obveznosti iz tekočega poslovanja. Zaradi tega se je na naftnem trgu obnovil strah, da bi lahko prišlo do morebitnega zaprtja Jukosove proizvodnje nafte, kar bi zelo negativno vplivalo na gibanje cen nafte.
Jukos namreč dnevno proizvede 1,7 milijona sodov nafte, kar predstavlja okrog dva odstotka celotne svetovne proizvodnje, ki trenutno s svojimi zmogljivostmi komajda dohaja povpraševanje. Podobne strahove povzročajo tudi sabotažni napadi na iraške naftovode, negativen vpliv pa ima tudi strah pred morebitnim terorističnim napadom na ZDA.
EU za partnerstvo s ključnimi dobavitelji
Nestabilnost cene nafte kliče k razvoju proaktivne in usklajene evropske politike na področju zagotavljanja zadostnih zalog energije, je v sporočilu za javnost pozvala evropska komisarka za energijo in transport Loyola de Palacio.
"Krepitev partnerstva držav članic Evropske unije s ključnimi dobavitelji energije ter evropskega sistema zadostnih zalog sta nepogrešljiva," je menila komisarka. Kot je spomnila de Palaciova, je Evropska komisija že leta 2000 opozarjala na nujnost krepitve dialoga med državami proizvodnicami in državami potrošnicami nafte, s katerim naj bi zagotovili stabilnost cen črnega zlata.
Države bi se morale dogovarjati ne le o ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem, temveč tudi o učinkovitosti naftnih trgov ter o vzpostavljanju bolj privlačnega okolja za naložbe v energetskem sektorju.
