Cene naraščajo, katere naložbe se kljub temu izplačajo?

Sedanja inflacija je pojav, s katerim se sooča ves (zahodni) svet. Kot nam je pojasnil profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Pahor, gre za tako imenovano ponudbeno inflacijo, saj je posledica šoka na področju ponudbe ter rasti cen energentov, surovin in hrane zaradi vrste dejavnikov, od pandemije covida-19 in strategij spopadanja z njo do vojne v Ukrajini. "Življenjski stroški zaradi inflacije naraščajo, in to hitreje, kot jim lahko plače in drugi prihodki sledijo. Na kratek rok to pomeni, da bodo gospodinjstva v povprečju manj varčevala oziroma celo načela prihranke, vsaj deloma se bo znižala tudi raven realne potrošnje in s tem standard."

Kaj to pomeni? Običajno se to pozna tako, da potrošniki najprej odložimo nakupe trajnejših dobrin, denimo vozil in gospodinjskih aparatov, šele kasneje zategnemo pas pri vsakodnevni potrošnji. "Ta je praviloma precej odporna proti spremembam cen, ljudje se neradi odpovedujemo svojim navadam in jih spreminjamo. Tudi glede počitnic in potovanj ni pričakovati, da bi se ljudje zgolj zaradi cen množično odrekali dopustom, verjetno bo prej kak avtomobil ali pralni stroj počakal na zamenjavo," je ocenil profesor Pahor.

Cene življenjski potrebščin občutno naraščajo. Aprila je letna rast znašala 6,9, mesečna 2,6 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). K mesečni inflaciji so največ, po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). Pri hrani so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %), kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot marca je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Inflacijski pritisk so povzročile še višje najemnine ter cene cigaret, zbiranja odpadkov, plina, najema garaž, parkirišč in osebnih vozil, stanovanjske in gospodinjske opreme, tekočega vzdrževanja stanovanj, gostinskih storitev ter raznovrstnega blaga in storitev, navaja podatke Surs.

Dražili se bodo pohištvo, bela tehnika, vozila, električna energija, hrana z daljšim rokom uporabe

Ker je inflacija široko osnovana, se višje cene energentov in hrane vgrajujejo tudi v cene storitev, je pojasnil glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Bojan Ivanc. Inflacija se sicer še ni docela prezrcalila v končne cene gospodinjstev, je izpostavil: "Pri blagu poltrajne in trajne narave se bodo podražitve odrazile takrat, ko bodo kupci kupili proizvode, ki so bili izdelani v mesecih visokih podražitev cen surovin in energentov. To blago so pohištvo, bela tehnika, vozila. Pričakujemo tudi večjo rast cen električne energije. Tudi določene kategorije hrane z daljšim rokom trajanja se bodo še dražile."

Profesor Pahor pa je opozoril: Če centralne banke ne bodo uspešne pri svojih zavezah, da bodo inflacijo znižale krepko pod pet odstotkov do konca leta, bomo lahko že v naslednjem letu opazili večje zmanjšanje povpraševanja, tudi v segmentu dopusta in vsakodnevnih nakupov. 

Kakšna bo inflacija v letu 2022 v Sloveniji? Kdaj lahko pričakujemo, da bo najvišja, nas je zanimalo. "Naša aktualna ocena je pri povprečni rasti cen v višini 5,5 odstotka. Ocene analitskih hiš se trenutno gibajo med 5 in 7 odstotki. Menimo, da je inflacija svoj vrh že dosegla, o tem pa ne moremo biti povsem prepričani, saj je dinamika odvisna tudi od ukrepov, ki jih sprejme vlada na področju omejitve cen energentov," je razložil Ivanc.

Ali se 'izplača' varčevati, ko je inflacija tako visoka?

Profesor Marko Pahor je ocenil, da trenutno še vedno več koristi prinaša zadolževanje kot trošenje, saj obrestne mere zaradi velike količine denarja v obtoku, ki je posledica ukrepov pri spopadanju z gospodarsko in kasneje zdravstveno krizo, padajo. "Še vedno pa velja, da ne kaže kar brezglavo trošiti, ampak je treba preudarno porabljati svoj denar," je svetoval.

'Trenutno je žal tako, da nekega varnega pribežališča za denar ni'

Če bi v tem obdobju vseeno želeli investirati – katere naložbe se obrestujejo, nas je zanimalo. Pahor je utemeljil, da varnega "pribežališča" za denar trenutno ni: "Netvegane oziroma nizkotvegane naložbe, kot so bančni depoziti ali državne obveznice, prinašajo zelo majhne donose, ki niso bistveno večji  od tistih pri hranjenju denarja v nogavici. Zlato in druge surovine so zaradi nedavne rasti cen videti kot privlačna naložba, a ne velja pozabiti, da hitri rasti praviloma sledijo popravki cen navzdol. Cene delnic na praktično vseh svetovnih trgih že vse od začetka leta bolj ali manj konstantno padajo, so pa še vedno krepko nad predkoronskimi vrednostmi, tako da je kupovanje delnic z idejo, da kupujem zdaj, ko je cena nizka, vsaj kratkoročno precej špekulativna odločitev. Dolgoročno ostaja dobro razpršen portfelj lastniških vrednostnih papirjev dober način varčevanja."

Za zaključek je Marko Pahor sklenil, da imejmo takrat, ko premišljujemo o dolgoročni prihodnosti, v glavi, da se vedno bolj izplača investirati kot trošiti, a vsak se mora sam pri sebi odločiti, kolikšen del prihodkov bo namenil potrošnji in kolikšnega varčevanju: "Za to odločitev ni splošnega pravila, ker je delež, ki naj ga nekdo nameni varčevanju, odvisen od njegovega dohodka in tega, kje v življenjskem ciklu je."

Kako je drugod po Evropi?

Podobna slika visoke inflacije vlada v EU. Kar v petih od devetnajstih držav območja evra je bila aprilska letna inflacija nad desetimi odstotki, in sicer v Estoniji (+19 %), Litvi (+16,6 %), Latviji (+13,2 %), na Nizozemskem (+11,2 %) in na Slovaškem (+10,9 %). Cenovna gibanja so bila najbolj umirjena na Malti (+4,9 %), v Franciji (+5,4 %) in na Finskem (+5,6 %), je pojasnil Bojan Ivanvc. "Nasploh je smiselno primerjati inflacijo v državah z isto valuto. Inflacija je v državah z drugimi valutami običajno višja, ker so njihove valute v povprečju izgubile v primerjavi z evrom," je povzel.