1,9 milijona evrov za novo stanovanje v Schellenburgu in 1,3 milijona za rabljeno v Trnovem

Tako izrazito povečanje števila transakcij je po treh letih stalnega upadanja nekoliko nepričakovano, je Geodetska uprava RS zapisala v danes objavljenem polletnem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2025. Pripisuje ga predvsem povečanemu plačilno sposobnemu povpraševanju, ki ga je spodbudil občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite. K rasti so prispevali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač, so zapisali v poročilu.

Glede na še začasne podatke o evidentiranih poslih z nepremičninami na upravi ocenjujejo, da je bilo v prvem polletju sklenjenih več kot 15.000 kupoprodajnih pogodb z vsemi vrstami nepremičnin, njihova skupna vrednost pa je znašala več kot 1,6 milijarde evrov.

Stanovanj je bilo po teh ocenah med januarjem in junijem prodanih nekaj več kot 4400, hiš pa približno 2800. Prodaja zazidljivih zemljišč se je v primerjavi z drugim polletjem 2024 povečala za 15 do 20 odstotkov na 2700, prodaja poslovnih nepremičnin pa se je zmanjšala za pet do 10 odstotkov na približno 420 pisarn in 280 lokalov. Za najmanj četrtino se je povečalo število transakcij s kmetijskimi zemljišči.

Do največje rasti števila sklenjenih transakcij s stanovanji je prišlo na območju Celja, kjer se je število prodanih stanovanj v primerjavi z drugim polletjem 2024 po ocenah povečalo kar za okoli 70 odstotkov. V Ljubljani je bila ta rast 30-odstotna, v severni okolici Ljubljane 50-odstotna, v Kopru in Mariboru približno 35-odstotna, v Kranju pa 15- do 20-odstotna. V južni okolici Ljubljane je bilo število transakcij za 15 do 20 odstotkov manjše kot v lanskem drugem polletju.

Glede cen stanovanjskih nepremičnin v poročilu piše, da so v prvem polletju letos spet dosegle rekordne ravni. Prav tako so po rahlem padcu cen v drugi polovici leta 2024 rekordno raven dosegle cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb.

Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa je dosegla že skoraj 4900 evrov na kvadratni meter. Večina stanovanj se je v prestolnici v prvem polletju prodala po ceni med 4300 in 5600 evrov na kvadratni meter.

Najvišjo ceno v državi je v prvem polletju doseglo stanovanje v večstanovanjski stavbi Schellenburg v Ljubljani. Za 177 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvema parkirnima mestoma v skupni garaži je kupec odštel 1,9 milijona evrov, kar pomeni približno 12.700 evrov na kvadratni meter uporabne površine, piše v poročilu.

Kot najdražje rabljeno stanovanje v omenjenem obdobju pa poročilo navaja leta 2016 zgrajeno 120 kvadratnih metrov veliko stanovanje v ljubljanski soseski Trnovo s kletjo in dvema parkirnima mestoma v garaži, za katero je prodajalec iztržil 1,3 milijona evrov oziroma 12.300 evrov na kvadratni meter.

V Ljubljani je bila sicer rast cen stanovanj v prvi polovici leta povprečna, namreč petodstotna. Najvišja je bila v naseljih v okolici Ljubljane, v Mariboru in Kranju, okoli 10-odstotna. Na pretežno ruralnih območjih države pa je bila podpovprečna, ugotavlja poročilo.

Rast cen po navedbah uprave še naprej poganja presežno povpraševanje ob nezadostni ponudbi, ki je posledica pomanjkanja zazidljivih zemljišč in dolgotrajnih postopkov za umeščanje v prostor in pridobitev gradbenih dovoljenj za večje stanovanjske projekte. Dodatni pritisk na cene ustvarja tudi stalna rast gradbenih stroškov.

Če ne bo večjih gospodarskih ali političnih pretresov, geodetska uprava večjih sprememb trendov cen nepremičnin v bližnji prihodnosti ne pričakuje.