V mesecu oktobru je inflacija znašala 0,2 odstotka, na medletni ravni 3,1 odstotka, povprečna inflacija pa je tretji mesec zapored ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. Ob naraščanju inflacije v večini članic EU se je v zadnjih mesecih povišala vrednost maastrichtskega kriterija, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v oktobrski številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se je v letošnjih prvih osmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 2,9 odstotka, k čemur je največ prispevala mednarodna menjava. Najbolj se je povečala proizvodnja izrazito izvozno usmerjene panoge vozil in plovil, nadaljevalo pa se je zniževanje proizvodne aktivnosti v proizvodnji tekstila in tekstilnih izdelkov ter proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov.
Brezposelnost žensk in visoko izobraženih ostaja velik problem
Število delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 0,1 odstotka, v prvih osmih mesecih leta pa je rast števila delovno aktivnih na medletni ravni ostala na 0,7 odstotka. Septembra se je nadpovprečno povečalo število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitev. V okviru normalnih sezonskih gibanj pa se je povečalo število registriranih brezposelnih. Se pa poslabšujejo strukturni problemi brezposelnosti, med drugim brezposelnost žensk in visoko izobraženih.
Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, izračunana po novi metodologiji, realno višja za 4,1 odstotka. V zasebnem sektorju je bila višja za 4,8 odstotka, v javnem pa za dva odstotka.
Glede mednarodne menjave UMAR ugotavlja, da rast izvoza v države EU že vse leto prehiteva rast izvoza v ostale države (rast uvoza je višja iz ostalih držav kot iz držav EU). Med državami EU najvišjo rast dosega izvoz v Francijo, izvoz v Nemčijo pa letos narašča šele od maja. Od januarja do julija je na medletni ravni dosegel le 0,6-odstotno rast, vendar je v absolutnem merilu Nemčija z 20,1-odstotka celotnega izvoza še vedno največji izvozni partner Slovenije. Skromna rast izvoza v Nemčijo je delno posledica nizke rasti nemškega gospodarstva, delno pa zmanjšanja slovenskega tržnega deleža, ki pada že tretje leto zapored, ugotavlja UMAR.
Kot še piše UMAR, so Združeni narodi septembra objavili nove izračune po spolu prirejenega indeksa človekovega razvoja. Slovenija je po podatkih za leto 2003 dosegla 25. mesto med 140 državami, s čimer je svoj položaj izboljšala za eno mesto. Izboljšanje je bilo predvsem posledica višje vključenosti v izobraževanje, negativno pa sta na indeks vplivali nekoliko večja razlika v pričakovanem trajanju življenja med ženskami in moškimi ter razlika v dohodku.
