Cene vseh pogonskih goriv sproščene, trgovci jih določajo sami

Z iztekom veljavnosti uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je veljala do konca septembra, so zdaj v državi sproščene cene vseh pogonskih goriv, tudi 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ki ju je do zdaj regulirala vlada. Naftni trgovci bodo odslej tako lahko cene določali sami.

Cene se zaenkrat niso bistveno spremenile

Doslej pri večini bencinskih servisih po državi nismo opazili bistvenih sprememb cen, ki tako (zaenkrat še) vztrajajo ob izhodišču. Cene goriv v prodajalnah ob regionalnih cestah tako niso višje od enega evra, nekoliko so poskočile le na bencinskih servisih ob meji. Najnižja cena dizelskega goriva na servisih po državi tako trenutno znaša 0,970 evra za liter, najvišja pa nekaj nad 1,03 evra za liter (ob avtocestah). Najnižja cena bencina je medtem prav tako 0,970 evra za liter, najvišja pa nekaj nad 1,04 evra za liter.

Bralci so nas sicer opozorili na visok dvig, skoraj 30 centov, na bencinskem servisu v Radljah ob Dravi, kar sicer kaže tudi aplikacija, a so tam pojasnili, da gre za napako in da je cena 95-oktanskega bencina na njihovi črpalki še vedno en evro. Cene goriv lahko spremljate na spletni strani goriva.si, vendar ne za območje celotne države naenkrat (le do 50 kilometrov od lokacije, ki jo vpišete).

Račun višji? Vlada: liberalizacija cen bo odprla trg tudi za druge ponudnike in s tem ustvarila konkurenčnost

Ker vlada cen goriva ne bo več regulirala, pa zdaj lahko pričakujemo, da bo račun na bencinskih servisih po novem višji, medtem opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Cene goriv se bodo tako lahko spreminjale tudi dnevno. Za zdaj omejitve, kolikokrat na dan se cena goriva lahko spremeni, namreč še ni. V istem kraju se vam bo lahko zgodilo tudi, da se bodo cene goriva razlikovale celo od črpalke do črpalke, čeprav gre za istega trgovca.

Vlada sicer verjame, da se cene goriva ne bodo pretirano zviševale in razlikovale, za liberalizacijo pa se je odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov.

Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko v naslednjih 10 letih vstopili noviI diskontni ponudniki goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

Zaradi prehoda na tako imenovane zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov pa vlada pričakuje, da bi v naslednjih 10 letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev.

Odzivi na liberalizacijo so sicer mešani, dilema je predvsem, ali bo to vodilo v rast cen.

OMV Slovenija in Petrol, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, sta popolno deregulacijo cen pozdravila. V obeh so poudarili, da gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire. Sedaj je omogočena možnost diverzifikacije cen in prilagoditev ponudbe vključno z gorivi višje kakovosti. Hkrati pa prinaša možnost agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah, so ocenili.

Odločitev je pozdravila tudi Trgovinska zbornica Slovenije, ki je menila, da odločitev prihaja ob pravem času, ko so cene naftnih derivatov na mednarodnih trgih nizke. Naftne družbe bodo sedaj dobile priložnosti, da se prilagodijo tržnim razmeram in se odzovejo na cene v sosednjih državah, so ocenili.

To pa skrbi tudi prevoznike, združene v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Logistika je ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. "Je 17 odstotkov BDP, in to avtomatsko pomeni podražitev vsega. Če gre nafta gor, gre prevoz gor, gredo vse osnovne potrebščine gor. Upam in si želim, da se to ne bo zgodilo," je povedal Peter Pišek iz zbornice. Prevozniki so ob tem sicer izrazili pričakovanje, da bo liberalizacija vodila v nižje cene. V nasprotnem primeru bodo skupaj s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) usklajeno od vlade zahtevali, da poseže v cene, kot ji to omogoča zakon, in prepreči rast.

Na GZS pa medtem dvomijo, da bo liberalizacija cen prispevala h konkurenčnosti. Tudi na ZPS so skeptični, da bodo zaradi liberalizacije goriv na trg prišli novi, konkurenčni ponudniki, kot to napoveduje vlada. Prav tako je ustvarjanje nove konkurenčnosti pri dveh velikih trgovcih, ki zasedata več kot 80 odstotkov trga in pokrivata najbolj strateške lokacije, precej težka. Potrošniki si od sprostitve cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po njihovi oceni lahko obetajo le višje cene, so kritični.

Vlada bo po Počivalškovih zagotovilih ukrepala, če bo treba

V primeru neustrezne in nepredvidene korekcije cen navzgor pa bi država lahko ukrepala in uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon. Gre za izreden ukrep, ki bi lahko trajal le eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko tudi obnovi. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je že več let pozival k liberalizaciji cen, je zagotovil, da bo vlada ukrepala, če bo treba.

Ponudniki naftnih derivatov v Sloveniji v skladu s korporativno politiko in pravili varstva konkurence ne morejo komentirati podrobnosti cenovne politike podjetja. A njihovi modeli so naravnani na 14-dnevno spreminjanje cen, pri čemer je vlada sporočala višino trošarine.

Nazadnje sta bili ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva regulirani 22. septembra, ko sta obstali pri enem evru za liter, tako da bi bilo na opaznejše odmike treba počakati na torek, 6. oktobra. Takrat bi lahko bilo razvidno, kakšno cenovno politiko nameravajo ubrali trgovci.

Bencin je nazadnje manj kot en evro za liter stal v 14-dnevnem obdobju od 7. aprila 2009, ko je bil pri 0,996 evra za liter, dizelsko gorivo pa je točno en evro za liter stalo v 14-dnevnem obdobju po 1. marcu 2016.

Vlada se je odločila za popolno liberalizacijo cen teh naftnih derivatov z današnjim dnem, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016. Cene naftnih derivatov je sicer regulirala od leta 2000.