Po podatkih raziskave Hitri Eurobarometer 561: Javno mnenje o izzivih v mestih in naložbah v mesta (Flash Eurobarometer 561: Public opinion on urban challenges and investment in cities) danes v urbanih območjih živi 75 odstotkov prebivalcev EU, do leta 2050 pa naj bi se njihov delež povzpel na 78 odstotkov. Mesta so gospodarski motorji Evropske unije, saj ustvarjajo pomemben delež gospodarske aktivnosti in zaposlovanja, hkrati pa so ključna za uspešno izvedbo zelenega, digitalnega in demografskega prehoda.
Toda skupaj z rastjo mest naraščajo tudi izzivi. Med prebivalci Evropske unije je največjo zaskrbljenost povzročilo pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, sledijo pomanjkanje kakovostnih javnih storitev ter brezposelnost oziroma pomanjkanje zaposlitvenih možnosti.
V povprečju 40 odstotkov prebivalcev EU pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj opredeljuje kot takojšen in nujen problem v kraju, kjer živijo. Sledita pomanjkanje kakovostnih javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, varstvo otrok in oskrba starejših (32 odstotkov), ter brezposelnost oziroma pomanjkanje zaposlitvenih možnosti (31 odstotkov).
Težava je še posebej izrazita v mestih. Več kot polovica prebivalcev mest (51 odstotkov) meni, da je pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj nujen in takojšen problem. Kot pomembne izzive navajajo še brezposelnost oziroma pomanjkanje zaposlitvenih možnosti (33 odstotkov), pomanjkanje kakovostnih javnih storitev (32 odstotkov) ter revščino in brezdomstvo (32 odstotkov).
Razlike med urbanimi in ruralnimi območji so precejšnje. Čeprav je stanovanjska problematika največji izziv tako v mestih kot v manjših mestih in predmestjih, jo kot nujno težavo občutno pogosteje zaznavajo prebivalci velikih mest. Na podeželju pa prebivalce najbolj skrbi kakovost javnih storitev.
Slovenija nad evropskim povprečjem pri stanovanjski problematiki
Trend urbanizacije v Sloveniji sicer precej odstopa od evropskega povprečja. Medtem ko v EU največ prebivalcev živi v mestih (40 odstotkov) in manjših mestih oziroma predmestjih (35 odstotkov), največji delež populacije, starejše od 15 let, v Sloveniji živi na podeželju. V ruralnih območjih živi 45 odstotkov prebivalcev, v večjih mestih 19 odstotkov, v manjših mestih in predmestjih pa 36 odstotkov.
Kljub temu je stanovanjska problematika v Sloveniji še izrazitejša kot v povprečju EU. Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj je kot takojšen in nujen problem navedlo 48 odstotkov slovenskih anketirancev, medtem ko evropsko povprečje znaša 40 odstotkov.
Največje težave imajo prebivalci večjih mest, kjer je stanovanjsko problematiko kot največji izziv izpostavilo 65 odstotkov anketiranih. V manjših mestih in predmestjih je takšnih 49 odstotkov, na podeželju pa 40 odstotkov.
Slovenija se tako uvršča med prvih pet EU držav po deležu prebivalcev, ki menijo, da je cenovna dostopnost stanovanj takojšen in nujen problem v kraju, v katerem živijo. Pred njo oziroma ob njej so le še Irska, Španija, Luksemburg in Nizozemska.
Kot drugi največji izziv v Sloveniji so anketiranci navedli pomanjkanje kakovostnih javnih storitev (25 odstotkov), na tretje mesto pa so uvrstili brezposelnost oziroma pomanjkanje možnosti za zaposlitev (24 odstotkov).
Ugotovitve raziskave potrjujejo, da se tudi Slovenija vse bolj sooča s težavami, ki so značilne za druga evropska mesta in regije. Čeprav ostaja med najmanj urbaniziranimi državami v EU, vprašanje dostopnosti stanovanj postaja osrednji razvojni in socialni izziv tako za mesta kot za podeželska območja.
Raziskavo Hitri Eurobarometer 561 so predstavili na Cities Forumu 2025, ki je potekal v Krakovu. Ugotovitve raziskave in foruma bodo služile kot eno od izhodišč za pripravo prihodnjih evropskih politik na področju urbanega razvoja. V Evropski komisiji poudarjajo, da se največji družbeni izzivi danes odražajo prav v mestih, zato bodo morala biti ta v prihodnje še bolj vključena v oblikovanje evropskih politik in porabo evropskih sredstev.
