Cestno podjetje Maribor v stečaj

Uprava Cestnega podjetja Maribor (CPM) je zaposlene že zjutraj seznanila s svojo namero, pozneje pa so to potrdili tudi v izjavi za javnost, v kateri so med glavnimi razlogi navedli velik upad javnih naročil v letu 2009 in krčenja pred tem že sprejetih investicijskih načrtov na ravni države. Kot notranje vzroke pa v CPM navajajo zlasti prepočasno prestrukturiranje in neizvajanje radikalnih ukrepov zmanjševanja števila zaposlenih kot tudi ostalih sredstev.

"Zmanjšan obseg poslovanja in drastičen upad cen nista več omogočala normalnega poslovanja ter servisiranja dolgov. Za normalno poslovanje bi potrebovali vsaj šest milijonov evrov mesečnega prometa, kar pa je pri trenutnem povpraševanju po gradbenih delih v državi nemogoče," je med drugim zapisal prokurist družbe Marko Plečko.

Kot je še dodal, trenutno 669 zaposlenim delavcem niso mogli več zagotavljati rednih plač, prav tako pa niso uspeli s tekočimi prilivi servisirati dolgov, kar so minimalni pogoji za poslovanje podjetja. Ker tudi srednjeročno ne vidijo perspektive za razvoj gradbeništva, so se odločili za skrajni ukrep ter vložitev stečajnega predloga, je še dodal.

O tem, kako bo sindikat zdaj pomagal delavcem, ki bodo ostali brez dela, je Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije povedala, da bodo poskušali ljudem pomagati vsaj pri čim hitrejši prijavi na zavod za zaposlovanje ter čimprejšnjim izplačilom iz jamstvenega sklada. "Hkrati pa bomo seveda bedeli nad tem, da bomo tudi iz stečajne mase izterjali neplačane terjatve za opravljeno delo," je še dejala in opozorila, da je stiska ljudi zelo velika.

Mariborsko okrožno sodišče je sicer 12. januarja začelo postopek prisilne poravnave v CPM. Prav v ponedeljek se je iztekel rok, do katerega so morali upniki, med katerimi so največji Banka Celje, NKBM, NLB, Gorenjska banka in Petrol, ki so bili imenovani tudi v upniški odbor, prijaviti svoje terjatve. Navadnim upnikom je CPM, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagal, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.

Direkcija za ceste: Prometna varnost bo zagotovljena

Direkcija za ceste je začasno izvedbo izvajanja zimske službe in vzdrževanja cest na širšem območju severovzhodne Slovenije na dosedanjem območju CPM naložila družbam CP Ptuj, VOC Celje in CP Murska Sobota.

S tem bo, kot zagotavljajo, v celoti zagotovljeno varno odvijanje prometa in prometna varnost na vseh 750 kilometrih državnih cest na območju občin Črna na Koroškem, Dravograd, Duplek, Kungota, Lenart, Mežica, Mislinja, Muta, Pesnica, Podvelka, Rače-Fram, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Starše, Šentilj, Vuzenica, Benedikt, Cerkvenjak, Hoče-Slivnica, Lovrenc na Pohorju, Miklavž, Oplotnica, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Selnica ob Dravi, Sveta Ana, Makole, Poljčane, Sv. Trojica, Sv. Jurij ter mestnih občinah Maribor in Slovenj Gradec.

Direkcija je obenem začela s pripravo postopka javnega naročila za izbiro novega koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki bo nadomestil dosedanjega koncesionarja CPM.