Četrti najbogatejši poslovnež na Balkanu svetuje mladim podjetnikom

Vsak začetek je težak. In največ pomoči - tudi v podjetništvu - potrebujejo mladi, ki se odločijo za to pot, na začetku. In kaj je lepšega, če lahko ob tem slišijo nasvete in življenjsko pot tistega, ki mu je že uspelo.

Tokrat so prisluhnili Branku Rogliću, enemu najboljših podjetnikov v Srednji Evropi, ki je poslovno pot na območju nekdanje Jugoslavije začel prav v Sloveniji. Njegovo podjetje oziroma skupina Orbico zaposluje kar 8000 ljudi, kar je samo 2000 manj kot največji delodajalec v Sloveniji - Mercator. Letni promet Orbica znaša kar 2,5 milijarde evrov, njegov lastnik pa je, po nekaterih ocenah, četrti najbogatejši poslovnež na Balkanu; njegova podjetja imajo v lasti 41 jaht. Vendar pa Roglić ni bil še na nobeni od njih.

"To me ne zanima. Razkošje me ne zanima. Po duši sem ribič in vsak prosti trenutek izkoristim, da grem na ladjo in se družim z ribami in galebi," na vprašanje, kako to, da ni bil še na nobeni jahti - kar ni ravno pogost pojav med bogatimi ljudmi - odgovarja poslovnež.

Ampak tudi ribiška ladja ni bila nova, ko jo je kupil. "Za čoln sem plačal 90.000 evrov, nov je 360.000 dolarjev (okoli 324.000 evrov - op.p.). Zadovoljen sem, vgradil sem nove motorje, deluje kot nov," pripoveduje.

Včeraj pa se družina slovenskega kluba poslovnežev ni le povečala, ampak si tudi zagotovila nasledstvo. Kot dober podjetnik torej, ki posle predaja otrokom; in 25 mladih podjetnikov preseneča že danes. Prvi med njimi je namreč kmet. "Vsi ploskaju Ronaldu, Messiju ... Me zanima koliko otrok pa ima za vzor Henryja Forda ourioma nekoga, ki je ustvaril na stotine, tisoče delovnih mest in je tudi nahranil na tisoče ljudi," pravi Matic Vizjak, predsednik iniciativnega odbora sekcije SBC Mladi.

Zato bodo najprej spreminjali mislenost mladih, da se da če se hoče. In primer: Roka Stariča smo obiskali pred štirimi leti, ko je v neusmiljenem svetu 'start-upov' stopil na podjetniško pot s prvim slovenskim arašidovim maslom. Premagal je statistiko, ki uspeh napoveduje le enemu od desetih. Zdaj ga čaka druga: le tretjina družinskih podjetij preživi prenos na otroke. "Upam da čez 20, 30, 40 let ... lahko tudi jaz razmišljam o tem, komu bom predal naprej, da ne bo to samo ena generacija, ampak da ostane to družinsko tudi naprej," poudarja Starič, mladi podjetnik 2018.

Da se da tudi v sodelovanju z javnim sektorjem, pa dokazuje mlada podjetnica leta 2014. Tako kot njeni varovanci, je vrtec zrastel na pet enot, ekipa pa na 35 zaposlenih. "Glede na to, da sem bila že sama mamica, sem videla, da ni možnosti, da moji otroci dobijo vrtec. Začela sem zelo spremljati, kakšna je situacija in se odločila, da sama nekaj naredim v to smer. Najprej smo začeli z varstvom, ki pa je preraslo v vrtec," pa razlaga Jana Fleišer.

In čeprav se nekateri spogledujejo tudi s tujino, doma ne mislijo zapuščati. In kaj pogrešajo? "Gotovo neko bolj prijazno okolje - kakšna dajatev manj bi bila gotovo zelo vzpodbudna. Samo dajemo, dajemo ... Nekje je treba tudi nekaj dobiti, da ostaneš," meni Starič. Tudi Fleišerjeva pravi, da ima Slovenijo zelo rada, željo ima tudi 'pogledati k sosedom'. "Je pa res, da tudi kot vrtec razvijamo določene produkte, kjer nameravamo vstopiti tudi v tržni del."

Kmet in podjetnik Vizjak je na primer prvi človek na svetu, ki je vino začinil s čilijem in s tem postal najbolj inovativen slovenski mladi kmet lani in predlani. Njegov Chilli Wine je v New Yorku prejel tri odličja in ko na domači eko kmetiji ne prideluje čilijev, medu, moke in vina, organizira največji festival pikantne hrane pri nas ali predava na usposabljanjih za brezposelne. "Neprestano se pojavlja ista slika: 'V Sloveniji se ne splača, nihče ne bo kupit, treba je iti v tujino ...'. Ampak naša celotna družina, naša kmetija, smo res dokaz, da ni tako."

Najtežje je začeti, pravijo. In velika imena podjetništva, kot je osem tisoč glavi Orbico zdaj več niso mladim le dober zgled, ampak tudi dobrodošla pomoč.

In kako to, da je Roglić leta 1990 poslovno pot začel ravno v Sloveniji? "Takrat sem bil predstavnik nemškega podjetja, imel sem velikega kupca v Sloveniji - Iskro. Njihovih 10 ali 15 tovarn sem oskrboval z baterijami. Vsak teden sem bil v Sloveniji. Tukaj sem imel prijatelje, poznal sem tržišče. Po Švici sem začel še v Sloveniji. Takrat je bil Ante Marković, ki je uvedel nove zakone, in po Markovićevem zakonu sem ustanovil podjetje v Sloveniji, v Savljah. Na podlagi starega podjetja, ki je bilo v stečaju, sem ustanovil prvi Orbico na območju Jugoslavije," opisuje svoje začetke.

Ključ do uspeha: nizki profiti in nizke marže, nato pa širitev

Orbico je trenutno največji distributer v Evropi, zaposluje 8000 ljudi, letni promet podjetja je 2,5 milijarde evrov, kar je pravzaprav petina slovenskega proračuna. Kako so prišli do tega, kaj je ključ njihove zgodbe o uspehu? "Zelo hitro sem ugotovil, da mi je kot distributerju pomembno, da imam velike dobavitelje. Po naključju sem srečal prvega Proctor&Gamble, pa je prišel še Philip Morris, Shell, Johnson Wax in ostali. Bil sem priden, predstavljal sem nize strošek . Bili so mi naklonjeni in dobival sem predstavništva po državah," trdi Roglić. "Vendar smo se naučili delati z nizkimi maržami. Dobičke sem znova investiral - 90 odstotkov dobička sem dal v podjetje, zato nisem bil veliko zadolžen, in s tem sem si financiral prihodnost."

Slovenska javnost zelo dobro pozna Ivico Todorića, ki je kupil Mercator. Malo pa je znano, da je Roglić pravzaprav na nek način povzročil, da je Todorić končal tako kot je, ker je zahteval, da mu plača dolg do podjetja. Pa se ga ni nič bal? Poslovnež odgovarja, da ne. "Zakaj bi se bal? To je bil moj denar. Imel sem dolg, zahtevek proti njemu za 20 milijonov. Rekel sem mu: 'Ne dam ti več robe'. Ustavil sem dobavljanje blaga Agrokorju. Konec leta se je nato ta zmanjšal, marca pa so prišli Rusi. Iskali so svoj denar, prišli so novi menedžerji. Dojel sem, da podjetja ne obvladuje več in sem pustil zadolžnico. - in vzel svoj denar, nič drugega."

A kako to, da v vsem tem času ni bil na Hrvaškem nikoli vpleten v noben škandal? Pravi da zato, ker ni delal neumnosti. "Delal sem pošteno, po moralnih načelih Zahoda. To sem se naučil v Nemčiji. In tako sem se tudi obnašal in mislim, da je to čisto normalno," pripoveduje. Kot še dodaja - človek, ki dela pošteno, ni vpleten v nobene afere.

Roglić je tudi častni konzul Slovenije v Splitu, ima tudi slovensko državljanstvo. Kaj je tisto, da je tako navezan na Slovenijo - morda to, da je začel ravno v Sloveniji? "Začel sem v Sloveniji, kjer sem naletel na podporo in razumevanje vseh mojih prijateljev, cele Slovenije. Počutim se kot Slovenec in Slovenija je moja druga domovina," še pripoveduje in dodaja, da je zelo ponosen na to, da je dobil državljanstvo. "Na Hrvaškem, v Splitu imamo Društvo Triglav, ki ima več kot 300 članov, imamo svoj pevski zbor, klekljanje, šolo slovenskega jezika za mlade, ki so se rodili v Splitu, a ne znajo slovensko. Zato smo ustanovili šolo za slovenski jezik, kamor zahajajo." Večji del tega je financiral Roglić.

Kako pa težki politični odnosi - predvsem glede Piranskega zaliva - vplivajo na poslovne odnose med Slovenijo in Hrvaško? Bi bilo sodelovanja več, če ne bi bilo teh političnih tenzij? Prvi mož Orbica meni, da odnosi sploh niso težki. "Ljudje tega sploh ne opazijo. Podjetniki delamo, družimo se. Nikoli nisem slišal, da bi bile kakšne težave. To, kar delajo v visoki politiki, je njihov problem. Ljudje živijo svoje življenje in mislim, da se bo to samo razrešilo, ljudje bodo rešili sami. Upam, da se bosta v Sloveniji in na Hrvaškem našla dva človeka, nista bila samo Račan in Drnovšek pametna. Upam, da se bosta našla dva nova, ki bosta rešila problem," še sklene Roglić.