To vodstvu Cimosa očitata predvsem družbi Cef-ing iz Sežane in njena soustanoviteljica Soft-ing. Kot je pojasnil Krašovec, so leta 1989 z mariborskim podjetjem Gradis sklenili pogodbo, v višini 15 milijonov tedanjih nemških mark o gradnji objekta za trg. Gradis se je s pogodbo zavezal, da bo gradnjo končal v 15 mesecih in s tem pridobil 46-odstotni lastniški delež. Vendar v Gradisu objekta niso nikoli dokončali, zato je Cimos nedokončani objekt, ki je bil zgrajen na njihovem zemljišču, marca 2001 prodal družbi Berny Commerce.
Družbi Cef-ing in Soft-ing sta zdaj proti državi, hčerinski družbi Cimosa, Cimos International in njegovemu direktorju Krašovcu vložili tožbo, saj trdita, da je prodal del stavbe, ki ni bila njegova.
"Ta objekt je namreč Cef-ing kupil že leta 1991 od Gradisa in ga potem tudi gradbeno dokončal. V vse skupaj pa je vložil približno 22,6 milijonov nemških mark. In nikakor ne more držati njihova trditev, da o vsem tem niso nič vedeli," je povedal Darko Derstvenšek, odvetnik družbe Cef-ing.
Krašovec o omenjeni tožbi ne ve nič, zato je danes ni komentiral, zatrdil pa je, da je družba od aprila leta 2001 na podlagi odločbe mestnega zavoda za kataster in geodetske zadeve mesta Zagreb vpisana v kataster kot lastnica 7694 kvadratnih metrov velikega zemljišča, na katerem je zdaj "kup betona". Na podlagi omenjene odločbe je koprska družba istega leta omenjeno zemljišče prodala hrvaški družbi Berny Commerce in zanj dobila 6,6 milijona mark. Kupec se je nato tudi vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik, je povedal Krašovec. Družbi Cef-ing in Soft-ing pa z dokumenti dokazujeta, da je Cef-ing leta 1991 del še nedograjene stavbe odkupil od Gradisa in z njim sklenil pogodbo o njenem dokončanju, za kar je odštel 22 milijonov nemških mark. V družbi Cef-ing zato trdijo, da je Cimos s prodajo objekta prodal tujo last in zato od njih terjajo 3,4 milijarde tolarjev.
Po mnenju Kraševca je mariborska družba Gradis prodala svoj delež, ki bi ga dobila šele po končani gradnji objekta, hrvaškim državljanom. Ob tem je podaril, da Cimos ni bil nikoli udeležen v pravnih poslih Gradisa pri pridobivanju sredstev potencialnih kupcev za prodajo za trg in tudi ni imel vpogleda v prodaje. Samo v enem primeru so v Cimosu ugotovili, da je Gradis pri prodaji znanemu kupcu presegel svoje pravice in so družbo ter s tem tudi kupca tožil, je pojasnil prvi mož Cimosa. Dodal je, da so s tem želeli obvarovati kupce, saj, kot je večkrat poudaril, Gradis pogodbene pravice zaradi neizpolnjene pogodbe ni imel. Hrvaško vrhovno sodišče je tožbeni zahtevek Cimosa zavrnilo, vendar v postopku ni odločalo o lastništvu, ampak zgolj o tem, ali Gradis lahko pogodbene pravice proda naprej. "Vrhovno sodišče je izrecno navedlo, da se v samo lastništvo ne spušča, ker to ni predmet pravde," je večkrat poudaril Krašovec. Po njegovih besedah je zato interpretacija odločitve hrvaškega vrhovnega sodišča v medijih popolnoma napačna, saj je vzeta iz konteksta.
Konec novembra lani pa sta pooblaščenca družb Cef-ing in Soft-ing na koprsko državno okrožno tožilstvo vložila ovadbo zoper Krašovca zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja in pranja denarja. Tožilstvo je tožnicam naložilo, da ovadbo dopolnita še z listinsko dokumentacijo, Krašovec pa je danes povedal, da o ovadbi ne ve nič, zato je tudi ni komentiral.
