Bodoče članice EU morajo čimprej postati tudi članice Evropske monetarne unije (EMU), je na bančni konferenci Bank Austria Creditanstalt (BA/CA) Europa Forum poudaril guverner avstrijske centralne banke Klaus Liebscher, vendar pa bodo morale pred članstvom izpolniti maastrichtske kriterije. "V Maastrichtu so bili določeni jasni kriteriji, ki jih izpolnjujejo zdajšnje članice, in jih bodo morale tudi prihodnje," je menil Liebscher. Omenjene kriterije si bo pred včlanitvijo v denarno unijo prizadevala izpolniti tudi Slovenija, je udeležencem konference zagotovil guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari. Enakega mnenja pa je bil tudi podpredsednik madžarske centralne banke Gyoergy Szapary, ki je poudaril, da "izpolnitev maastrichtskih kriterijev da, vendar ne nalagajte nam novih pogojev." Madžarska je v podobni situaciji kot Slovenija oz. druge države kandidatke za članstvo v EU, je menil Szapary. "Članstvo v EMU namreč prinaša določene koristi pa tudi slabosti. Zmanjšali se bodo transakcijski stroški ter odpravili menjalni riziki, medtem ko se bo država na drugi strani odpovedala samostojni monetarni politiki," je povedal in dodal, da so se tej dejansko že odpovedali, saj so kot mala država močno vpeti v mednarodni finančni sistem, ki dejansko usmerja njihovo monetarno politiko.
Najtežji kriterij, ki ga bodo države moral izpolniti je sicer stopnja inflacije - maastrichtska pogodba določa, da lahko povprečna stopnja inflacije za največ 1,5-odstotne točke presega povprečno stopnjo inflacije v treh državah članicah z najnižjo inflacijo. Zniževanje stopnje inflacije je tudi ena ključnih nalog slovenske centralne banke, je povedal Gaspari, ki upa, da bo Sloveniji stopnjo inflacije uspelo do konca leta 2003 oz. v začetku leta 2004, zmanjšati na štiri odstotke.
Izvršni direktor belgijske centralne banke Peter Praet je med drugim dejal, da se države članice EMU ne bojijo novih članic, temveč, da jih predvsem srbijo problemi na institucionalnem nivoju, ki so že pri 13 državah članicah veliki in bodo ob novih članicah še večji. Direktor Inštituta za finančno stabilnost pri Banki za mednarodne poravnave Josef Tosovsky pa je izpostavil kar nekaj razlogov, zakaj bi moral biti proces širitve EMU relativno hiter. Države kandidatke so po njegovih besedah dosegle visoko stopnjo podpore za včlanitev v skupni trg EU, nenehno nadgrajujejo svoje institucionalno okolje in harmonizirajo svojo zakonodajo z zakonodajo EU, prav tako pa so prestrukturirale in internacionalizirale svoj bančni sistem. "Mislim, da države kandidatke domačo nalogo dobro opravljajo," je poudaril Tosovsky.
Gre za drugi Europa Forum, ki ga pripravlja BA/CA, v banki pa si želijo, da bi konferenca postala tradicionalna, so v nadaljevanju razpravljali še o konkurenčnih prednostih združene evropske regije, v popoldanskem delu konference pa se bodo med drugim dotaknili vloge, ki jo lahko v globaliziranem svetu igrajo evropska podjetja. BA/CA, ki je od letos del tretje največje evropske bančne skupine, nemške Hypo Vereinsbank, konferenco pripravlja za svoje poslovne partnerje.
Mala in srednja podjetja v 12 državah članicah Evropske unije, ki bodo s 1. januarjem uvedle bankovce in kovance evra ter s tem prešle v sklepno fazo uvajanja skupne evropske valute, so na ta korak še vedno slabo pripravljena. Kot je pokazala najnovejša, danes objavljena Eurobarometrova raziskava, kar eno od petih malih in srednjih podjetij s 1. januarjem še ne bo v celoti sposobno poslovati v evrih.
Podjetja, ki so se ocenila za pripravljena, so še vedno v manjšini, saj jih je le 23 odstotkov; poleg tega je ta odstotek v primerjavi s spomladansko raziskavo narasel le minimalno. Nekoliko bolje so sicer pripravljena srednje velika podjetja (od 50 do 249 zaposlenih), saj se jih je za pripravljene ocenilo 49 odstotkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so slabo pripravljena mala podjetja, ki jih je več kot 90 odstotkov. Evropska komisija je zato tako podjetja kot tudi članice pozvala, naj posvetijo pripravam na prehod na poslovanje v evrih večjo pozornost.
Nekaj upanja pa zbuja podatek, da so vodstva v podjetjih zelo optimistična glede uspeha pri prehodu na evro. 59% jih je popolnoma prepričanih, da jim bo prehod na evro uspel, 33% pa dokaj prepričanih. Dvom je izrazilo le osem odstotkov vprašanih v raziskavi, ki jo je Eurobarometer petič zapored izvedel julija in avgusta na vzorcu 2813 malih in srednje velikih podjetij.
