Predsednik Državnega zbora France Cukjati je dejal, da je to njihova pravica, vendar hkrati tudi meni, da s tem le izčrpavajo državni zbor, namesto da bi se ta ukvarjal s pomembnejšimi stvarmi.
Cukjati je povedal, da pritožbe ni videl, ker se ga ne tiče. Sam meni, da se DZ ne bi smel izčrpavati s takimi stvarmi in bi moral predvsem nadaljevati svoje velike projekte. Predsednik DZ sicer ne ve, kdaj bo parlamentarna preiskovalna komisija začela preiskovati domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v gospodarskih družbah.
Prepričan je, da je glede komisije pravno ravnal prav, ker je sledil nasvetom zakonodajno-pravne službe DZ in ustavnih strokovnjakov. Na zadnji seji DZ pa je dobil tudi jasen namig s skoraj dvotretjinsko večino navzočih poslancev, da je tudi politično ravnal prav, je še dejal Cukjati.
Mercator na Vrhovno sodišče
"Odločili smo se, da vložimo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča in ga danes tudi vlagamo," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler. "Izpodbijana odločitev Upravnega sodišča je pravno napačna in nezakonita," je poudarila Lavtižar Beblerjeva. "Naše trdno stališče je, da je predsednik DZ kršil ustavno pravico poslancev z dvema svojima dejanjema," je dodala ter spomnila, da Cukjati ni uvrstil zahteve 31 poslancev o ustanovitvi preiskovalne komisije na dnevni red seje DZ, ob sprejemanju dnevnega reda seje DZ pa je kot predsedujoči preprečil, da bi o predlogu 31 poslancev glasoval DZ.
Poslanci opozicijskih strank LDS in SD v pritožbi opozarjajo na dve ključni vprašanji. Prvo je, ali je mogoče določbe zakona o upravnem sporu in ustave razlagati tako, da se besede "dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika" nanašajo samo na posege v človekove pravice in temeljne svoboščine ali pa na vse ustavne pravice posameznikov. "Slednje je naše trdno stališče," je poudarila Lavtižar Beblerjeva.
Drugo ključno vprašanje pa je, ali je dopustno 157. člen ustave intrepretirati restriktivno, torej kot da se nanaša samo na človekove pravice in temeljne svoboščine. V tem primeru bi brez sodnega varstva zoper dejanja ostala ustavna pravica poslancev, kar pa bi bilo v očitnem nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva katerekoli pravice sploh, je nasprotovala Lavtižar Beblerjeva.
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je izrazil trdno odločenost, da se za rešitev nastalega položaja poslužijo vseh pravnih poti, ki jih imajo na voljo. "Ustavnih pravic, ki jih imamo poslanke in poslanci v DZ, ni toliko, da bi lahko z njimi razmetavali," je ocenil.
Opomin za Mercator
Ljubljanska borza je objavila javni opomin Poslovnemu sistemu Mercator, ker pri dokapitalizaciji ni razkril vseh informacij, ki bi lahko vplivale na ceno delnice. Borza Mercatorju očita več kršitev, med drugim, da ni razkril sklepov nadzornega sveta v zvezi z dokapitalizacijo, ter da se ni odzval na poročanje medijev o več natančnih informacijah v zvezi z dokapitalizacijo. S tem je Mercator povzročil nepopolno obveščenost vlagateljev, ugotavlja borza.
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je pri odločitvi za vrsto sankcij upošteval dejstvo, da so Mercatorjeve kršitve povzročile dalj časa trajajočo nepopolno in neenakomerno ter posledično zavajajočo obveščenost javnosti o zelo pomembnih informacijah, ki lahko bistveno vplivajo na ceno delnice. Borza ob tem Mercator tudi poziva, naj v prihodnje prepreči, da bi se tovrstne kršitve ponovile.
Borza je odločbo izdala že 4. oktobra lani, Mercator pa je zoper njo vložil ugovor, ki ga je Agencija za trg vrednostnih papirjev 14. decembra lani zavrnila. Na borzi so odločbo agencije prejeli 21. decembra, in s tem je njihova odločba postala dokončna in izvršljiva.
Borza ugotavlja, da je Mercator julija lani po seji nadzornega sveta družbe, ki je odobril dokapitalizacijo v višini 24 milijard tolarjev, sicer javnost o dokapitalizaciji obvestil in pojasnil razloge zanjo. Razkril je povabljene k dokapitalizaciji: Kapitalsko družbo (KAD), Slovensko odškodninsko družbo (SOD), KD Group in vodilne zaposlene v družbi. Mercator pa pri tem ni razkril vseh informacij in ni zagotovil neenakomerne obveščenosti vlagateljev, ugotavlja borza.
Mercator bi po mnenju Ljubljanske borze pomanjkljivosti o sprejetih sklepih seje nadzornega sveta lahko odpravil pozneje oziroma bi moral to storiti čimprej, a tega ni storil do 31. avgusta lani, čeprav bi se glede na okoliščine moral zavedati, da s takšno opustitvijo povzroča nepopolno in neenakomerno ter posledično tudi zavajajočo obveščenost vlagateljev.
Neenakomerna obveščenost vlagateljev?
Ob tem je bilo po ugotovitvah borze v nekaterih medijih že julija lani oziroma pozneje mogoče zaslediti več natančnih dodatnih informacij v zvezi s predvideno dokapitalizacijo, ki so se pozneje izkazale za resnične. Izdajatelju bi tako po prepričanju odbora ljubljanske borze moralo biti jasno, da je prišlo do odtekanja informacij, ki povzročajo neenakomerno obveščenost vlagateljev.
Dodaten signal bi mu lahko bila tudi nadpovprečna aktivnost trgovanja z njegovimi delnicami dan po seji nadzornega sveta, dodaja odbor borze. Enotni tečaj delnic se je namreč 20. julija lani zvišal za 5,46 odstotka, tečaj pa se je približeval dokapitalizacijski ceni delnice. Ker Mercator ni zagotovil takojšnje javne objave in z njo odpravil pomanjkljivo obveščenost investicijske javnosti, je s tem kršil pravila borze.
Mercator je poleg tega 29. avgusta lani izbranim povabljencem k dokapitalizaciji poslal gradivo z nekaterimi drugimi informacijami, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno delnic in bi zaradi svoje vsebine morale biti ustrezno javno objavljene, pa niso bile, navaja borza.
V gradivu so bile, kot ugotavlja borza, navedene informacije o predvidenih učinkih predvidene naložbe na podlagi dokapitalizacije, poročilo o vrednotenju posameznih delov skupine Era ter razlike v oceni poštene tržne vrednosti in oceni investitorjeve vrednosti, pri čemer se je upoštevalo s prevzemom možne sinergije. Poleg tega so bili v njem navedeni podatki o povečanju ciljnega tržnega deleža v Sloveniji zaradi nakupa Ere, o višini predvidene kupnine za prevzem Erinih poslovnih enot v Sloveniji, o prilagojenih projekcijah bilanc izdajatelja in prilagojenih finančnih kazalnikih za srednjeročni gospodarski načrt v obdobju 2005-2008.
Izdajatelj borzi kljub izrecnemu pozivu ni posredoval informacije, ali je pri agenciji vložil zahtevo za oprostitev dolžnosti takojšnje javne objave zadevnih informacij oziroma ali je ta izdala ustrezno odločbo v zvezi s tem. Ne glede na to bi moral najpozneje z dnem posredovanja zadevnih informacij izbranim povabljencem k dokapitalizaciji z ustrezno javno objavo zagotoviti obveščenost tudi ostale investicijske javnosti, a tega ni storil. Tudi s tem je kršil pravila borze, še navaja Ljubljanska borza.
