Gre za največje zmanjšanje dnevnega črpanja nafte od vrhunca pandemije covida-19 v letu 2020, so spomnili pri Bloombergu, a bo imelo, kot so izračunali, manjši učinek na ponudbo, kot nakazuje sprejeti sklep. Kar nekaj članic namreč po navedbah Bloomberga že zdaj črpa precej manj nafte od dogovorjene kvote, in tako že zdaj izpolnjujejo danes doseženi dogovor, ne da bi sploh kaj dodatno posegle v črpanje.
Tako naj bi le osem članic v resnici moralo zmanjšati črpanje in realno naj bi se ponudba glede na septembrske podatke o črpanju zmanjšala za 880.000 sodov dnevno.
Cene nafte, ki so po občutnih padcih pred tem v zadnjih dneh v pričakovanju srečanja Opec+ rasle, se danes še naprej zvišujejo. Sod zahodnoteksaške lahke nafte tako stane 86,82 dolarja, kar je 30 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. Sod severnomorske nafte brent se medtem draži za 54 centov in je pri 92,34 dolarja.
A kljub manjšemu dejanskemu rezu v črpanje dogovorjeno zmanjšanje predstavlja nov šok za svetovno gospodarstvo, ki se zaradi energetske krize v luči vojne v Ukrajini in zaostrovanja denarne politike sooča s strahovi pred resnim ohlajanjem.
Prav tako bo odločitev verjetno razburila administracijo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki si pred prihajajočimi vmesnimi kongresnimi volitvami ne želi ponovnega zviševanja cen pogonskih goriv. ZDA tako že nekaj časa lobirajo za povečanje črpanja nafte in naj bi tudi tokrat po navedbah Bloomberga pritiskale na arabske države.
Obenem bi današnja odločitev Opeca+ lahko koristila Rusiji, preden konec leta začne veljati embargo na uvoz večine ruske nafte, ki ga bo zdaj očitno spremljala še cenovna kapica na nafto iz največje svetovne države.
V skupini Opec+ sicer poleg 13 članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), med katerimi je največja Savdska Arabija, sodeluje še 10 velikih dobaviteljic zunaj Opeca na čelu z Rusijo.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.