Odbor Državnega zbora za Evropske zadeve (OEU) je na izredni seji potrdil vladna izhodišča za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, ki v prihodnjih dneh vstopajo v sklepno fazo. Kot je po seji povedal predsednik odbora Anton Kokalj (NSi), imajo vladni pogajalci "dovolj fleksibilen" mandat, s katerim bi Sloveniji zagotovili ugoden neto finančni položaj.
Barovič o ljubljanski "domači nalogi"
Bogdan Barovič (SNS) je bil zadovoljen z izhodiščem, da si bo Slovenija prizadevala za neto prejemniški položaj, je pa opozoril tudi na domačo nalogo Ljubljane: zagotoviti čimbolj učinkovito črpanje sredstev. Tudi SNS je, kot je dejal, predlagala višji minimalni prag, a pri tem ni uspela, vsekakor pa je za državo ključno, da se pogajanja končajo pod luksemburškim predsedstvom unije, je dodal.
Opozicija: Izmuzljiva izhodišča
Bolj kritična pa je opozicija, ki izhodišča ocenjuje za "izmuzljiva", saj naj bi vlada pri svoji želji, da bi Slovenija v prihodnji perspektivi dobila vsaj še enkrat večji izplen kot v prvih treh letih članstva, premalo ambiciozna.
Kot je pojasnil poslanec LDS Milan M. Cvikl, je Evropska komisija v svojem predlogu predvidela, da bi Slovenija dobila štirikrat več denarja. "Vlada se je očitno odločila, da je zanjo sprejemljivo biti nad spodnjo polovico predloga komisije (...), to pa ni najboljša točka za začetek pogajanj".
Luksemburško predsedstvo je po besedah Cvikla pripravilo "za Evropo slab predlog" finančne perspektive. Toda zaradi znanih razmer po dvojnem "ne" evropski ustavi, ko se je EU znašla na težki preizkušnji, bo na vrhu 16. in 17. junija v Bruslju "zelo verjetno sprejet predlog, ki bo zelo blizu šesterici največjih vplačnic v skupni proračun. Ključno pa bo seveda vprašanje britanskega rabata, ki je preživel," je dejal Cvikl.
