Rusija si v zameno za okoli 30 milijard dolarjev želi polovico sibirske izpostave britanskega BP-ja. Analitiki menijo, da že ideja sama pošilja sporočilo o dramatični reorganizaciji največje naftne industrije na svetu le nekaj dni po tem, ko se je na oblast vrnil Vladimir Putin. Kremelj si očitno želi imeti še več besede.
V državnem naftnem gigantu Rosneft uradno sicer zanikajo kupovanje BP-jevih delnic, poznavalci pa pravijo, da bi lahko posel speljali preko državnega energetskega holdinga Rosneftegaz.
Prodaja bi sicer BP rešila sovražnih partnerjev in družbi omogočila iskanje drugih poslovnih priložnosti v Rusiji. TNK-BP je sicer tretji največji ruski proizvajalec nafte, delež Britancev pa je ena največjih tujih naložb vseh časov v tej državi. BP-ju je posel prinesel velike dobičke, a tudi dolge sodne bitke z ruskimi partnerji, konzorcijem milijarderjev AAR. Težave pa bi se utegnile še poglobiti, saj se je na oblast vrnil Vladimir Putin, ki že dolgo nasprotuje ideji, da bi tuja podjetja obvladovala strateška podjetja.
Bi se pa BP s tem odpovedal letnim dividendam, ki so podjetju lani prinesle 3,7 milijarde dolarjev in 30 odstotkom naftne proizvodnje. Po drugi strani pa bi lahko družba denar porabila za nove investicije, del pa naj bi bil po nekaterih napovedih namenjen tudi čiščenju posledic razlitja nafte v Mehiškem zalivu leta 2010.
Da bi Kremelj rad nadzoroval celotni ruski naftni sektor, sicer ni skrivnost, zato je BP logična tarča. Njegova ruska izpostava, ki na dan na trg pošlje kar 2 milijona sodčkov nafte, je pač strateško preveč pomembna. Da bo delovanje tujih investitorjev v tej državi v prihodnje kaj lažje, pa tudi ni pričakovati. "BP bi moral ponudbo, ko bo uradna, sprejeti in se osredotočiti na naložbe v državah, kjer so politične razmere manj riskantne," meni analitik Ian Reid.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.