Nepremičninski davki po Evropi: Slovenija med državami, ki poberejo najmanj

Davki na nepremičnine, od rednih obdavčitev lastništva do davkov ob prodaji ali dedovanju, so za številne evropske države pomemben vir prihodkov. Po podatkih Evropske komisije so leta 2023 ti davki v povprečju predstavljali 1,9 odstotka BDP EU, pri čemer so razlike med članicami ogromne: na dnu lestvice sta Češka in Estonija (0,3 odstotka BDP), na vrhu pa Francija s 3,5 odstotka, poroča Euronews. Še več, kar 3,7-odstotni delež predstavlja nepremičninski davek v BDP-ju Velike Britanije. 

Če k državam EU prištejemo še države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), Združeno kraljestvo, Švico, Norveško in Turčijo, izstopa prav Velika Britanija, ki je leta 2023 pobrala kar 115 milijard evrov davkov na nepremičnine. Francija je sledila s 104,5 milijarde evrov. Italija (45,3 milijarde evrov), Nemčija (41,4 milijarde evrov) in Španija (36,8 milijarde evrov) so precej zaostajale. Skupni izkupiček v EU je znašal 318,8 milijarde evrov.

Euronews piše, da so v desetih državah EU davčni prihodki iz tega naslova skromni, celo pod milijardo evrov. V Estoniji so denimo leta 2023 pobrali zgolj 110 milijonov evrov, v Sloveniji pa 390 milijonov evrov.

Delež davkov na nepremičnine v skupni obdavčitvi se po Evropi zelo razlikuje. Po podatkih Evropske komisije se je leta 2023 v EU gibal od 0,8 odstotka v Estoniji in na Češkem do 8,4 odstotka v Franciji. Povprečje EU je bilo 4,7 odstotka. Poleg Francije je imelo sedem drugih držav EU delež davka na nepremičnine nad 5 odstotki: Belgija (7,4 odstotka), Grčija (7 odstotkov), Španija (6,7 odstotka), Portugalska (5,9 odstotka), Luksemburg (5,7 odstotka), Italija (5,1 odstotka) in Danska (5,1 odstotka). Nemčija je z 2,5 odstotka precej pod povprečjem. Slovenija pa z 1,7 odstotka še bolj.

Posebno vlogo imajo davki na prenos lastništva nepremičnin, poroča Euronews. Davki na prenos nepremičnin, izraženi kot delež BDP, kažejo na pomen prodaje nepremičnin kot vira državnih prihodkov. Ti davki se uporabljajo za finančne in kapitalske transakcije, ki vključujejo predvsem nakup, prodajo in prometne takse. V Italiji so ti leta 2023 predstavljali en odstotek BDP, v Belgiji, Portugalski in Španiji 0,8 odstotka, v Franciji 0,7 odstotka, v Nemčiji pa zgolj 0,3 odstotka. V Sloveniji so bili ti davki najnižji, predstavljali so samo 0,1 odstotka BDP.

Španski predlog za 100-odstotni davek na nepremičnine za kupce iz držav zunaj EU sproža razpravo po vsej Evropi. Namen ukrepa je zajeziti rast cen stanovanj in povečati dostopnost domačega prebivalstva do lastniških nepremičnin.

José García Montalvo z univerze Pompeu Fabra v Barceloni je v nedavnih razpravah v Evropskem parlamentu dejal, da "nenehne spremembe in pomanjkanje usklajenosti med davčno politiko in stanovanjsko ponudbo zmanjšujejo učinkovitost davčnih ukrepov ter povzročajo nepredvidljive izide na trgu", piše Euronews.

Podobno je opozorila Diana Hourani iz OECD, ki meni, da obstaja "velik potencial za izboljšanje učinkovitosti, pravičnosti in donosnosti davkov na nepremičnine". Po njenem mnenju lahko premišljene reforme pomagajo tudi pri blaženju pritiska na rast cen stanovanj.