Davos 2026: Trump, vojna za novi red in svet pod algoritmi

Trumpova politika carin, ozemeljskih ambicij in nekonvencionalnih mirovnih pobud namreč sili svetovne voditelje v ponoven razmislek o globalnem redu. In če so še pred kratkim gledali predvsem v smeri Rusije in Kitajske, je zdaj ameriška komponenta postala veliko bolj silovita in nepredvidljiva – kot je bila še lani ob istem času. Rusija je tako tokrat bolj ob robu, Kitajska pa nastopa kot gospodarski motor, kot tehnološki tekmec, pričakovati je, da bo omenjena tudi kot potencialni faktor fragmentacije.

Forum bo tako potekal v času naraščajočih napetosti – tako regionalno kot globalno, hkrati pa v času, ko se ob gospodarski stagnaciji in varnostnih dilemah nakazujejo obrisi ambicij in razmerij moči v prihodnjem desetletju.

Donald Trump se po šestih letih vrača v Davos, njegov nastop pa velja za enega ključnih trenutkov letošnjega foruma. V govoru naj bi poudaril gospodarsko okrevanje ZDA in ostro kritiziral evropske politike, ki jih krivi za počasno rast in strukturno stagnacijo. Po navedbah iz njegove ekipe bo izpostavil ukrepe za zniževanje stroškov bivanja in pospeševanje rasti ter ZDA predstavil kot glavni motor svetovnega gospodarstva.

Njegov nastop se bo odvijal v času ohlajenih čezatlantskih odnosov. Nedavna pobuda za prevzem Grenlandije od Danske je sprožila ostre odzive v Evropi, sledile so grožnje z dodatnimi carinami. Skupina držav, med njimi Velika Britanija, Francija, Nemčija in skandinavske države, opozarja, da takšni koraki ogrožajo temelje zavezništev, zgrajenih po drugi svetovni vojni.

Washington kljub temu nastopa samozavestno. ZDA v Davos prihajajo z največjo delegacijo doslej, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom, posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in svetovalcem ter Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Prisotnost dveh velikih ameriških prizorišč v mestu simbolizira jasno sporočilo: ZDA želijo znova voditi iz pozicije moči, časov diskretnega vpliva je nepreklicno konec.

V ospredju in ozadju bodo tudi pogovori o morebitnem koncu vojne v Ukrajini. Vse več znakov kaže, da bo letošnji Davos pomembno diplomatsko prizorišče, kjer se bodo na neformalni ravni nadaljevali poskusi iskanja izhoda iz vojne v Ukrajini. Čeprav uradnih prebojev za zdaj ni na vidiku, že sama prisotnost ključnih akterjev – ameriških, ruskih in ukrajinskih predstavnikov – kaže, da se diplomatski kanali kljub zaostrenim razmeram še niso zaprli.

Po navedbah dveh virov blizu dogajanju bo namreč v Davos pripotoval posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina Kiril Dmitrijev, kjer naj bi se na obrobju foruma sestal s člani ameriške delegacije.

Ukrajinski glavni pogajalec Rustem Umerov je v nedeljo potrdil, da se bodo pogovori z ameriškimi predstavniki o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne nadaljevali prav v Davosu.

Medtem ko ZDA pritiskajo na Ukrajino, naj pristane na okvir mirovnega sporazuma, ki bi ga nato predstavili Moskvi, si Kijev skupaj z evropskimi zavezniki prizadeva za zagotovila, da se morebitna ruska agresija v prihodnje ne bo ponovila.

Tudi voditelji skupine G7 sicer vidijo Davos kot priložnost za pospešitev mirovnih pogovorov. Za Evropo bi stabilizacija razmer na vzhodni meji pomenila veliko razbremenitev, za gospodarstvo pa odprtje poti do obsežne povojne obnove in novih investicij.

V tem kontekstu posebno pozornost vzbuja Trumpova nova pobuda – Odbor za mir, zamišljen kot alternativni mehanizem za reševanje dolgotrajnih konfliktov, začenši z Gazo.

Kritiki opozarjajo, da gre za poskus obhoda Združenih narodov in klasičnih multilateralnih institucij, podporniki pa pobudo vidijo kot bolj pragmatičen in operativen pristop k kriznim žariščem 21. stoletja.

Za nas je seveda pomembno vprašanje – kje na tem igrišču je Slovenija, Evropa. Slovenija v Davosu nima večje teže kot igralec, ima pa interes kot odvisna evropska ekonomija.

Evropa se sooča z resnimi izzivi: nizko rastjo, varnostno odvisnostjo od ZDA in grožnjo trgovinskih vojn. Nedavna poročila opozarjajo, da bi lahko prav gospodarski konflikti leta 2026 postali največja grožnja globalni stabilnosti.

Trumpov vpliv je očiten: ruši ustaljene vzorce, predlaga alternativne strukture in sili Evropo ter svet v odločitev, ali se bodo prilagodili ali pa poskušali oblikovati lastno, bolj avtonomno pot.

Vprašanje, ki visi v zraku, je jasno, bodo storjeni koraki na poti do stabilizacije ali je vse skupaj uvod v še večjo fragmentacijo sveta? Prav zato bo osrednje vprašanje letošnjega foruma, kako v razmerah spremenjenih pravil igre znova vzpostaviti sodelovanje in poiskati nove modele skupnega delovanja.

Razprave bodo segale od geopolitike in varnosti do gospodarske rasti ter tehnoloških prebojev. Udeleženci se bodo posvetili vprašanju, kako upravljati geopolitična tveganja, obvladovati gospodarsko negotovost in hkrati izkoristiti potencial inovacij. Poseben poudarek bo na praktičnih, k rešitvam usmerjenih pristopih, ki naj bi krepili odpornost gospodarstev, konkurenčnost in bolj vključujočo rast.

Pomemben del razprav bo namenjen tudi odgovorni rabi prebojnih tehnologij, zlasti generativne umetne inteligence. Voditelji politike in gospodarstva bodo iskali ravnotežje med izkoriščanjem razvojnih priložnosti in obvladovanjem tveganj, ki jih prinašajo hitre tehnološke spremembe.

Ob politični, je po mnenju organizatorjev izpostavljena človeška razsežnost globalnih sprememb. Ker se industrije preoblikujejo in tehnologija temeljito spreminja svet dela, bo forum posvetil veliko pozornosti vprašanju, kako lahko države in podjetja več vlagajo v ljudi.

V ospredju bodo razprave o tem, kako graditi odporno delovno silo, kako podpirati prehode med poklici, prekvalifikacije in vseživljenjsko učenje ter kako izboljšati dobrobit zaposlenih v obdobju velikih negotovosti. Hkrati bodo voditelji iskali odgovore na vprašanje, kako znova zgraditi blaginjo, ne da bi pri tem presegli omejitve planeta – z razvojem varnih energetskih sistemov ter trajnostnim upravljanjem narave in vodnih virov.

Ob obsežnem seznamu težav ni presenetljivo, da je obsežen tudi letošnji seznam udeležence. Kar zagotovo veseli organizatorje, ki so bili v preteklih letih že tarča očitkov, da forum ni več, kar je včasih bil.

V Davosu se bo zbralo skoraj 3.000 voditeljev iz več kot 130 držav, kar pomeni eno največjih in najraznolikejših udeležb doslej.

Letos je pričakovana rekordna udeležba političnih voditeljev: približno 400 najvišjih predstavnikov oblasti, med njimi skoraj 65 predsednikov držav in vlad ter šest voditeljev držav skupine G7. Ob njih bo v Davosu tudi skoraj 850 direktorjev in predsednikov uprav največjih svetovnih podjetij ter skoraj 100 vodilnih tehnoloških podjetnikov in ustanoviteljev tako imenovanih samorogov, hitro rastočih tehnoloških podjetij z vrednostjo nad milijardo dolarjev.

Program bodo dopolnjevali tudi predstavniki civilne družbe, sindikatov, verskih organizacij, kulturni ustvarjalci in socialni podjetniki, pa tudi akademiki, raziskovalci in analitiki iz uglednih think-tankov, ki bodo razpravam dodali strokovno in podatkovno podprto perspektivo.

Organizatorji foruma poudarjajo, da bodo razprave usmerjene predvsem v iskanje konkretnih rešitev – od novega razumevanja varnosti in suverenosti do drugačnega pojmovanja rasti, razvoja in globalnega sodelovanja. V tem smislu bo Davos tudi letos nekakšen laboratorij idej za prihodnje desetletje – in hkrati test, ali je svet še sposoben skupnega odgovora na izzive, ki ne poznajo meja.

Poleg geopolitike in varnosti bo letošnji Davos močno zaznamovan tudi z razpravami o stanju svetovnega gospodarstva, finančnih trgih in tehnoloških prebojih. Najnovejše poročilo Svetovnega gospodarskega foruma opozarja, da se je sicer splošni gospodarski obet rahlo izboljšal, vendar tveganja ostajajo visoka, predvsem zaradi napihnjenih vrednotenj premoženja, rastočega javnega dolga in vse izrazitejše geopolitične fragmentacije sveta.

Če je septembra lani kar 72 odstotkov vodilnih ekonomistov pričakovalo poslabšanje globalnih razmer, jih zdaj tako meni le še 53 odstotkov. To kaže na večjo odpornost svetovnega gospodarstva po nedavnih šokih, a hkrati tudi na dejstvo, da so negotovosti postale bolj strukturne in dolgotrajne.

Po besedah Saadie Zahidi, ene vodilnih predstavnic Svetovnega gospodarskega foruma, leto 2026 zaznamujejo trije veliki trendi: eksplozija vlaganj v umetno inteligenco in njene posledice za gospodarstvo, približevanje javnega dolga kritičnim mejam ter preoblikovanje svetovne trgovine in dobavnih verig.

Posebno skrb vzbujajo vrednotenja finančnih naložb, zlasti tistih, povezanih z umetno inteligenco. Dobički so skoncentrirani v ozkem krogu podjetij, kar po mnenju številnih ekonomistov povečuje tveganje nenadne korekcije. Rahla večina vprašanih pričakuje, da bodo delnice ameriških podjetij, povezanih z umetno inteligenco, v prihodnjem letu izgubile na vrednosti, če bi prišlo do večjega zloma pa večina ekonomistov meni, da bi to imelo resne posledice za celotno svetovno gospodarstvo.

Še slabši obeti veljajo za kriptovalute. Tudi zlato, tradicionalno varno zatočišče v negotovih časih, naj bi po mnenju več kot polovice vprašanih že doseglo vrh cen.

Kljub temu pa dolgoročni optimizem glede umetne inteligence ostaja. Skoraj štirje od petih glavnih ekonomistov pričakujejo opazne učinke na produktivnost v ZDA in na Kitajskem že v prihodnjih dveh letih. Najhitreje naj bi umetno inteligenco vpeljeval IT-sektor, sledili pa naj bi finančne storitve, logistika, zdravstvo, inženiring in trgovina. Največ koristi naj bi sprva imela velika podjetja.

Vpliv umetne inteligence na zaposlovanje bo po ocenah postopen, a ne zanemarljiv. Približno dve tretjini ekonomistov pričakujeta zmerne izgube delovnih mest v naslednjih dveh letih. Na daljši rok so pogledi bolj razdeljeni: 57 odstotkov jih pričakuje neto zmanjšanje števila delovnih mest v naslednjem desetletju, medtem ko 32 odstotkov verjame, da bodo nove tehnologije ustvarile tudi povsem nove poklice in priložnosti.

Poseben vir skrbi ostaja hitro rastoči javni dolg. Skoraj tretjina ekonomistov vidi tveganje dolžniških kriz v razvitih državah, skoraj polovica pa v državah v razvoju. Večina pričakuje, da bodo vlade dolg skušale obvladovati predvsem z višjo inflacijo in višjimi davki.

Ob tem se spreminjajo tudi proračunske prioritete. Skoraj vsi ekonomisti pričakujejo povečanje obrambnih izdatkov v razvitih državah, močno pa naj bi rasle tudi naložbe v digitalno infrastrukturo in energetiko. Nasprotno pa naj bi se sredstva za varovanje okolja v številnih državah celo zmanjševala.

Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma tako riše sliko sveta, ki je sicer bolj odporen, kot se je zdelo pred nekaj meseci, a hkrati izjemno ranljiv za finančne, tehnološke in geopolitične šoke, ki pa se ravno v času foruma spet hitro kopičijo. Prav v tem kontekstu Davos 2026 ne bo le razprava o prihodnosti, temveč tudi test, ali znajo politiki in gospodarstvo pravočasno prepoznati, kje se pod sijočo površino rasti že znova kopičijo nova tveganja.

Zagotovo WEF želi letos pokazati, da forum še vedno zna povezovati, kljub očitkom o elitizmu. Če je Davos uradno prostor za razprave o prihodnosti sveta, je namreč neuradno tudi eden najbolj ekskluzivnih in dragih družabnih dogodkov na planetu. Podjetja za vsakega člana svoje delegacije odštejejo 27.000 švicarskih frankov – poleg že tako visoke letne članarine. Del tega denarja Svetovni gospodarski forum sicer nameni subvencioniranju udeležbe predstavnikov civilne družbe, a osnovni vtis ostaja: Davos je svet, v katerega se ne vstopa brez debele denarnice ali močne funkcije.

V teh dneh se po zasneženem letovišču med prizorišči sprehajajo udeleženci v smučarskih čevljih in krznenih kapah, podnevi sodelujejo v javnih razpravah, v ozadju pa potekajo tisoči zaprtih sestankov. Zvečer se vse skupaj preseli v hotele in après-ski lokale, kjer zasebni sponzorji prirejajo zabave s šampanjcem in kjer se sklepajo dogovori, pomembnejši od tistih na javnih panelih.

A ta bleščeča kulisa ima tudi temno plat. Analiza, ki jo je pred srečanjem naročila organizacija Greenpeace, je pokazala, da se je število letov zasebnih letal, povezanih z Davosom, med letoma 2023 in 2025 več kot potrojilo – kar je postalo simboličen opomnik na okoljski odtis dogodka, ki rad govori o trajnosti. In o dvoličnosti udeležencev.

Letošnje srečanje pomeni tudi simbolni prelom, saj bo prvič po več kot pol stoletja bo potekalo brez ustanovitelja Klausa Schwaba, legendarnega "gospoda Davosa". 87-letni Schwab se je lani umaknil iz vodstva organizacije po obtožbah o neprimerni porabi sredstev. Te je javno zanikal, kasnejša preiskava pa ga je oprostila hujših kršitev.

Se pa 56. Svetovni gospodarski forum pod geslom Duh dialoga sooča tudi z vprašanjem legitimnosti. Kritiki že leta opozarjajo, da Davos deluje kot utelešenje korporativnega prevzema globalnega upravljanja, kjer se svetovne politike oblikujejo v ozkem krogu, medtem ko se nezaupanje javnosti in družbena polarizacija poglabljata. Tudi najnovejše poročilo WEF o globalnih tveganjih opozarja na dobo tekmovanja, naraščajočo fragmentacijo in razpad zaupanja v institucije, pri čemer družbena polarizacija in neenakost postajata ključna sistemska problema.

Ta razkorak se ne kaže le v statistikah, temveč v praksi, ko narašča občutek, da politične in ekonomske elite ne delujejo več v interesu večine.

Zato v Davosu ne bo nekaterih starih udeležencev. Danny Sriskandarajah, direktor britanskega think-tanka New Economics Foundation in nekdanji "mladi globalni voditelj" WEF, je za Guardian dejal, da forum ne služi več namenu, zaradi katerega je bil ustanovljen. "Bil je pred svojim časom, danes pa je relikvija preteklosti," pravi.

In ni edini kritik foruma, ki ga mnogi vidijo kot ogledalo protislovij sodobnega sveta: na eni strani ambicija po reševanju globalnih problemov, na drugi strani razkošje, o katerem lahko večina le sanja, in prisotnost ljudi, ki nikoli ne bodo razumeli običajnega človeka, pa čeprav ga domnevno postavljajo v središče svojih razprav.

Ironija Davosa je za mnoge očitna: elita se zbira, da razpravlja o tveganjih, ki jih je v veliki meri ustvaril prav sistem, od katerega ima taista največ koristi. Brez resnih razprav o neenakosti, prerazporeditvi in odgovornosti grozi, da bo duh dialoga ostal prazna fraza, in da se bo kriza zaupanja v globalni red le še poglabljala.

Kakor koli, v Davosu, kjer se bo forum zaključil v petek, se ne bo odločilo vse, bo pa še malo bolj jasno, kdo ima vzvode, kdo jih prevzema, kdo si jih želi in kdo jih izgublja.