Delavci z višjo izobrazbo odhajajo

Leto dni po spontanem delavskem uporu v velenjskem Gorenju predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Lidija Jerkič priznava, da sta ta in poznejša splošna stavka v panogi pripomogla k višji minimalni plači vseh zaposlenih v Sloveniji. V Gorenju je ostala minimalna plača 600 evrov neto, višja plačna razmerja pa še niso urejena.

Upor se je odvijal sredi lanskega septembra, razpoloženje v podjetju pa je zdaj boljše, je dejal predsednik konference Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v Gorenju Žan Zeba. Standard minimalne plače v višini 600 evrov neto velja še danes, razen za podjetje Notranja oprema, ki slabše posluje, je dodal Zeba, pričakuje izboljšanje poslovanja omenjenega podjetja.

Delavci z višjo izobrazbo odhajajo

Ob višji minimalni plači pa doslej v podjetju še niso uredili plačna razmerja delavcev z višjo izobrazbo in daljšo delovno dobo. "Za te delavce še nismo naredili zadosti, to je zdaj naša glavna naloga," opozarja Zeba in dodaja, da v podjetju odhajajo predvsem zaposleni z višjo izobrazbo, kot pa je priliv teh kadrov, kar je po njegovem tudi problem samega podjetja, ne le sindikata.

Borili so se za slovenske delavce

Višja minimalna plača za vse zaposlene v Sloveniji je nedvomno tudi posledica stavke v Gorenju, je poudarila Jerkičeva, ki je sicer izpostavila izboljšanje razmer v panogi. "Tako kot je kovinska in elektropredelovalna industrija prva zaznala krizo, očitno tudi prva leze iz te krize, a ne še povsod," je dejala. Spodbudna sta med drugim podatka, da se je ustavilo odpuščanje v panogi in da se je povprečna bruto plača v panogi v letu dni od maja lani do maja letos zvišala za desetino, predvsem na račun višje minimalne plače.

Od začetka krize oktobra 2008 do junija letos se je število zaposlenih v dejavnosti zmanjšalo za 15.000. V zadnjem obdobju pa še dodatno zaposlujejo v panogi, tudi v podjetjih, ki so prej odpuščala, je dejala Jerkičeva.

'Država naj sodeluje v dokapitalizaciji Gorenja'

V zvezi z Gorenjem pa se je dotaknila tudi še načrtovane dokapitalizacije družbe in pri tem pozvala državo, naj tokrat v dokapitalizaciji sodeluje. "Sprememba lastniških deležev bi lahko pripeljala do tega, da bi bilo tudi Gorenje manj socialno občutljivo," opozarja Jerkičeva.

Opozorilom se je pridružil tudi Zeba, ki verjame, da je Gorenje za državo strateškega pomena, glede na to, da skupina v Sloveniji zaposluje okoli 7500 delavcev, od poslovanja podjetja pa so odvisna tudi številna posredna delovna mesta. "Zato je zelo pomembno, kako se bo država tukaj odločila. Jaz verjamem, da bo država šla zraven in bo imela možnost odločanja pri odločitvah strateškega pomena za Gorenje," je dejal Zeba.

Izpostavil je še razmere v ljubljanskem podjetju Gorenje Tiki, ki je v postopku zapiranja. Tam se sindikat z vodstvom družbe pogaja za višje odpravnine, ravno danes se nadaljuje četrti krog pogajanj.