Člani delegacije, ki se bodo med drugim v torek srečali z ministrom za finance Antonom Ropom in guvernerjem Banke Slovenije Mitjo Gasparijem, bodo s slovenskimi sogovorniki razpravljali predvsem o dosedanjem sodelovanju ter o novi strategiji in bodočih aktivnostih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Sloveniji. V tem okviru pa se bodo pogovori dotaknili predvidoma tudi privatizacije Nove Ljubljanske banke in investicij v posodobitev cest in železnic.
Slovenija je članica EBRD postala leta 1992 kot prva država s področja bivše Jugoslavije. Do konca leta 2001 je EBRD podpisala 29 pogodb s Slovenijo v skupni vrednosti dobre milijarde evrov, od tega je prispevek EBRD znašal 384,7 milijona evrov.
Najpomembnejši sektorji gospodarstva za projekte EBRD v Sloveniji so podjetniški sektor, infrastruktura in okolje ter lokalni finančni sektor (npr. privatizacija zavarovalništva). EBRD, ki je bila do aprila 2001 navzoča v največji slovenski zasebni banki SKB, sodeluje tudi v drugi fazi privatizacije največje slovenske banke NLB.
Sicer pa EBRD podjetjem z visoko stopnjo rasti zagotavlja tudi kapital v obliki lastniškega investiranja. V ta namen je EBRD investirala v nekaj investicijskih in kapitalskih skladov. Sklad Horizonte je ustanovil poseben program za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo z namenom spodbujanja investicij na Balkanu.