Kot je opozoril državni sekretar na finančnem ministrstvu Darko Tolar, bo referenčna obrestna mera določena na podlagi medbančne obrestne mere, vsakodnevno pa jo bo objavljalo Združenje bank Slovenije.
Združenje naj bi po novem letu poleg obrestne mere za čez noč objavljalo še kategorije osmih različnih obrestnih mer (za dva dneva, za en in dva tedna, za en, tri, šest in devet mesecev). S 1. julijem 2002 pa bodo morale po novem zakonu vse banke pristopiti k uporabi nominalnih obrestnih mer za na novo sklenjene denarne obveznosti in terjatve z ročnostjo do enega leta.
Za obveznosti z rokom dospelosti nad enim letom pa možnost izbire TOM-a ostaja. Po mnenju Igorja Stebernaka iz SKB banke se bodo banke najverjetneje namesto za TOM odločile za referenčno obrestno mero, saj bo ta glede na padanje inflacije predvidoma nižja.
"Za stranke ta sprememba pomeni, da bo v prihodnje v nominalne obresti namesto pretekle inflacije vračunana predvidena prihodnja inflacija, ki pa bo po napovedih nižja. Za že sklenjene pogodbe banka enostransko ne bo spreminjala pogojev, do sprememb lahko pride le po pogovoru s stranko," je še povedal Igor Stebernak.
Glede predpisane obrestne mere zamudnih obresti pa novela zakona predvideva, da je ta enaka TOM, ki se mu prišteje 15 odstotnih točk. Tolar je poudaril, da bo ta sprememba prinesla znižanje sedanjih obrestnih mer za zamudne obresti s sedanjih 27 na 25 odstotkov. Še večjega znižanja vlada ni predlagala, saj bi s tem vzpodbujali finančno nedisciplino.
TOM je letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti oz. revalorizacijo. TOM določa Banka Slovenije s sklepom, objavljenim v uradnem listu, veljati pa začne prvi dan v naslednjem mesecu po objavi. Obračunan je kot aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih. Revalorizacija pa velja za denarne obveznosti v tolarjih, z rokom dospelosti več kot 30 dni po nastanku.
